Vabljeni na preizkus nordijskih rolk SKIKE in steper koles STREETSTEPPER, ki bo v torek, 27. julija ob 19.uri v športnem centru VITA Trebnje. V pripravi so tudi SKIKE tečaji, treningi in organizirane vadbe v Trebnjem in okolici. Se vidimo!
|
||||||
|
|
26. junija sva se z Vasjo udeležila tradicionalnega vzpona na Kal (nad Hrastnikom), ki šteje tudi kot dirka za pokal
V nedeljo 27.6.2010 bo v Mali Nedelji možno preizkusiti ležeča kolesa in SKIKE nordijske rolke. Da pa iz bolj oddaljenih koncev Slovenije ne bi prišli zgolj zaradi preizkusa, bodo v hotelu aMord poskrbeli za pokušino Prleških jedi, hkrati pa so pripravili izredno ugodno ponudbo za čez vikend, ki vključuje tudi kopanje v BioTermah! Zvečer bom pripravil tudi kratko predstavitev našega letošnjega podviga: DOS z ležečim kolesom.
Športni vikend v PrlekijiCena: samo neverjetnih 33 € po osebi na dan Cena vključuje: Dnevna doplačila na osebo na dan: Ugodnosti: Vabljeni vsi, ki bi želeli ležeče kolo preizkusiti prvič! Še posebej, če kaj takšnega še nikoli niste videli v živo Vabljeni pa seveda tudi vsi obstoječi ležeči kolesarji. Izkoristite ugodno ponudbo hotela aMord in si privoščite sproščen vikend s kopanjem v BioTermah! Kdo se v teh vročih dneh, po sproščenem kolesarjenju v umirjenem okolju, ne bi želel vreči v vodo. V nedeljo bo možno preizkusiti tudi SKIKE, idealno za vse ki že pogrešate sneg! Upam, da se vidimo! Posebna ponudba hotela aMord velja od 25.- 27.6.2010. Vse dodatne informacije in rezervacije dobite na telefonu (08) 200 8 100. Takole, pa je za nami zelo pester brevet! Tokrat smo se podali na kar 600km dolgo pot, ki nas je vodila iz Kopra preko prelaza Predel, Trojan, Kostanjevice na Krki, Kočevja in Bloške planote nazaj na izhodišče. Pisana druščina devetnajstih kolesarjev, tokrat na žalost brez ženskih predstavnic, se je zbrala v soboto 12.junija okoli šestih zjutraj na železniški postaji v Kopru.
Torej, jutri, v soboto 12.6. bom skupaj z 20 kolegi kolesarji stal na startu prvega 600km breveta v Sloveniji. Ob 6:00 zjutraj bomo vožnjo pričeli v Kopru, jo preko Nove Gorice in Bovca nadaljevali čez prelaz Predel, po kratkem obisku Italije pa skozi Rateče, Kranjsko goro proti Domžalam, Trojanam, ZASAVJU in skozi Radeče v Krško, Novo mesto, Kočevje, Postojno nazaj v Koper. Na poti nas čaka okoli 6000 metrov višinske razlike, pot pa moramo prevoziti v manj kot 40 urah. Če nas je na DOSu pestilo izredno slabo vreme, bo tokrat naša spremljevalka velika vročina! Ni kaj, letos so pogoji za ultra podvige res ekstremni! Preberi več o tem…
Spoznajte osnove za pravilno in varno vožnjo na Skike nordijskih rolkah
Program tečaja:
Prijave na info@skike.si ali 031 744 592.
Tečaj vodi Aleksej Dolinšek, trener SKIKEa, za vse informacije dosegljiv na telefon 040 468 242 ali adventureteam.si[at]gmail.com
*cena za člane Skike kluba Slovenija (SKS)
**cena za nečlane SKS s svojo lastno opremo
**cena za člane SKS s svojo lastno opremo
Seveda ni šlo brez obujanja spominov, analize našega prvega DOSa, konstruktivnih predlogov za izboljšave…očitno nam volje in motivacije res ne primanjkuje in prepričan sem, da nas skupaj čaka še veliko zanimivih dogodivščin. Moram priznati, da komaj čakam! Hvala vsem, da ste prišli-dogodek je bil tej zgodbi pika na “i”.
Pozdravljeni, cenjeni obiskovalci strani ad-venture.si. Skrajni čas je, da tudi sam zapišem nekaj besed, čeprav je bilo že mnogo povedanega s strani članov moje ekipe. Kaj zapisati o letošnji Dirki okoli Slovenije, ki je bila moj pravi ultramaratonski krst? Zagotovo dirka v ekstremnih pogojih, na trenutke celo nemogočem vremenu. Pral nas je dež, tolkla toča, v Prekmurju in pri Rogatcu je prakrat tako potegnil severni veter da si se težko obdržal na kolesu, vseskozi pa temperature primerne mesecem, ki imajo v imenu črko “r”, ne pa skorajšnjemu poletju! Vremenske razmere na stran, bile so enake za vse tekmovalce. Nekateri so uspeli, torej dovolj bodi tarnanja. Dejstvo je, da v tako zahtevnih okoliščinah že najmanjša napaka zahteva svoj davek. Nekatere so iz zagate rešile izkušnje, druge kanček sreče, kar je tudi prav! Z ekipo smo delovali utečeno in po planu, vse do situacije kateri nismo bili kos. Šok, ki je bil posledica ostrega mraza in utrujenosti je bil za nas preveč. Za prenehanje smo se odločili pravočasno-še predno bi prišlo do kakšne nesreče. Predstavljajte si, da vam tekmovalec odpove med morkim spustom, sredi noči pri 80km/h. Kaj bi, če bi, tokrat pustimo ob strani. To so vprašanja na katera si bomo z ekipo poskusili odgovoriti v prihodnjem letu, vse do DOSa 2011, kjer bomo odgovore zopet iskali v praksi. Tokrat se moramo zadovoljiti s prekolesarjenimi 961 kilometri trase, kar v teh pogojih zagotovo ni bil mačji kašelj. Ko berem to spletno stran, vse vaše komentarje in vzpodbudne besede, ki ste nam jih namenili med DOSom, mi postane res toplo pri srcu. To je tisto, kar si lahko človek samo želi in za kar se vam iskreno zahvaljujem. Zaradi vas je za AD-Venture TEAM in mene DOS 2010 uspeh in ne poraz. Zaradi vas se bomo trudili še naprej, iskali svoje meje in živeli sanje katerih si marsikdo niti sanjati ne upa. Takšni smo zaradi vas-ker verjamete v nas. Ob zaključku projekta naj se še enkrat zahvalim vsem, ki ste nam pomagali: AD-VENTURE TEAMu, SPONZORJEM, vsem ki ste nas spremljali v teh trenutkih in družini, ki je zagotovo moja največja gonilna sila. Hvala in srečno, Aleksej p.s. Ob tej priliki vas tudi vabim, da se nam pridružite na pikniku, ki bo nekakšen zaključek projekta DOS 2010 za ekpo AD-venture. Dobimo se v petek, 28. maja na Kalu nad Hrastnikom v popoldanskih urah. Vabljeni vsi sponzorji, navijači, radovedneži…Zagotovo se bomo imeli lepo. Prosim da mi udeležbo le potrdite na: adventureteam.si(at)gmail.com ali 040 468 242. Se vidimo!
“Aleksej Dolinšek je včeraj (15.5.2010) ob 22:45 prevozil osmo časovno kontrolo letošnjega DOS-a, ki ga zaznamuje izredno slabo vreme in posledično številni odstopi tekmovalcev. Štartali smo v četrtek 13.5.2010 točno ob 20:00 in prvo noč ostali bolj ali manj suhi. Kljub nevihtam povsod naokrog, je Alekseja namreč pralo zgolj kakšne pol ure. Z dnem pa se je pričelo tudi deževje, ki cel dan ni popustilo in …” Več na UDOBNOpoSVETU.si. Preberi več o tem… Včeraj smo vrnili tudi spremljevalna vozila AD-Venture TEAMA. Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalil:
Čutim skoraj dolžnost, da še kaj napišem zaradi vseh, ki ste tako vneto spremljali Aleksejevo borbo in iskreno navijali in držali pesti zanj! In ni vas bilo malo! Že na sami dirki smo bili presenečeni nad obiskanostjo in množičnimi komentarji, ki smo mu jih z največjim veseljem prebirali po mikrofonu, vendar pa niti ni bilo časa trezno oceniti, koliko je tega zares bilo. Šele ko sem prišel domov, oddremal nekaj uric, se zbudil in šel na spletno stran še enkrat prebirat vaše komentarje, mi je postalo jasno, da Aleksejeva ekipa ni štela le 9 članov temveč mnogo, mnogo več!! Poleg tega smo sedaj dobili takšno zalogo vicev, da lahko izdamo knjigo. Že med dirko, ko so se odstopi začeli vrstiti kot po tekočem traku, smo videli, da mesarskega klanja ne bijemo samo v ekipi AD-VENTURE z Aleksejem na čelu – rookie-ji na DOSu, ampak tudi najizkušenejše ekipe, za katere je bila to že četrta zaporedna Dirka okoli Slovenije. To pa se kaže tudi sedaj, ko je DOS končan. Berem spletne strani ostalih tekmovalcev in vidim, da smo bili vsi v istem dreku (oprostite izrazu!). Tudi izjava Jureta Robiča v cilju je nazorno pokazala, s čim so se tekmovalci letos spopadali. Takšne razmere pa so prinesle tudi nekaj lepega. Ker se je velika večina tekmovalcev kmalu prenehala boriti med seboj in dirkati na najhitrejši čas in so bitke bili le še sami s sabo in z neizprosnim vremenom, je zavladal iskreno kolegialen duh in tako tekmovalci kot ekipe smo po najboljših močeh spodbujali in bodrili eden drugega in držali pesti, da nam le uspe zvoziti do cilja. Za analize Aleksejeve vožnje bo še več kot preveč časa. Po bitki je vsak general in če bi bil človek vedež, ne bi bil revež! Glede na neizkušenost lahko mirne vesti trdim, da smo delovali dobro in naredili maksimalno, kar se je dalo. Aleksej nas je s svojo voljo, odločnostjo in neverjetno psihično pripravljenostjo in prisebnostjo vse osupnil, kljub temu, da smo se že prej zavedali, da je vsega tega sposoben. Zakaj je prišlo do slabosti in bolečin v želodcu bomo verjetno še kar nekaj časa ugotavljali in iskali rešitve za v prihodnje, odstop pa je nedvomno bil posledica spleta različnih okoliščin. Naša taktika kratkih postankov je hitro padla v vodo, ker nam je samo preoblačenje vzelo ogromno časa. Lahko si predstavljate, kako dolgo traja, da iz človeka slečeš 2 majici, 4 jakne, dvoje hlač, rokavčnike, hlačnice, neoprenske rokavice, ruto, itd. Pri spusti iz Vršiča smo pa tako ali tako postavili rekord v največ naenkrat oblečenih jaknah in hlačah. Šteti nisem uspel, vendar upam stavit, da je bilo jaken na Alekseju vsaj 7! Mraz pa takšen, da še ogenj zmrzne! Nato pa isto količino oblačil navleči nazaj na Alekseja, z lepilnim trakom polepiti in čim bolj vodotesno zapreti predele okoli gležnjev, zapestij, … Na trenutke sem imel občutek, da ga znova in znova oblačimo v skafander za potope. Do trenutka, ko so se pojavile zdravstvene težave, je Aleksej spal le 15 minut. Nahajali smo se 50 km pred Krškim in upali smo, da bomo na časovno kontrolo 9 prišli z rezervo 5 ur, kar bi nam omogočalo, da Alekseja popolnoma osušimo, mu omogočimo okrepčilni spanec in nato z zmernim tempom zvozimo še vse vzpone do Postojne. Žal se je telo uprlo, čeprav je bila glava ne le 100, ampak 100,000 % na mestu! Želodčna sluznica je bila vneta in tako razdražena, da Aleksej v sebi ni mogel zadržati niti nekaj kapljic tekočine. Upali smo, da bo enourni spanec dovolj umiril telo in želodec, da bi lahko nadaljevali, vendar pa smo takoj, ko smo ga zbudili, videli, da tako ne bo šlo naprej. Poizkusili smo še zadnjo možnost, ki smo jo imeli na voljo. Dežurna ambulanta je bila le dobra 2 kilometra stran in tako smo ga z avtodomom odpeljali do zdravnika. Kot že omenjeno je dobil injekcijo proti slabosti in infuzijo. Zdravnica ga je temeljito pregledala in potrdila njegovo izjemno fizično pripravljenost. Z izjemo težav z želodcem ni našla na njem ene stvari, zaradi katere ne bi bil zmožen zvoziti še naslednjih 300 km! Žal pa je bila injekcija proti slabosti dvorezen meč, saj mu je po eni strani pomirila želodec, stranski učinek pa je bila tako huda zaspanost, da je v kombinaciji z utrujenostjo, ki jo povzroči 961 prevoženih kilometrov, predstavljala življenjsko nevarnost, če bi od utrujenosti in zaspanosti na kolesu za trenutek odtaval in padel ali zapeljal na nasprotni pas. Čeprav smo si vsi izjemno želeli, da pridemo do Postojne in da Aleksej na odru zmagoslavno v zrak dvigne svoje kolo in postane prvi v zgodovini DOSa, ki je s to preizkušnjo opravil na ležečem kolesu, in čeprav se nam je ta cilj letos izmaknil (za mišjo dlako!), neizpodbitno dejstvo ostaja, da najslajši uspehi so tisti, ki ne pridejo v prvem poskusu, ampak se nam tu pa tam malo izmikajo. Neizpodbitno dejstvo je tudi, da DOSa na ležečem kolesu tako še vedno ni osvojil nihče in lovorika nas še vedno čaka! Ne moremo vedno zmagati, lahko pa naredimo vse, da se na koncu počutimo zmagoslavne. Jaz se zagotovo tako počutim, pa sem bil le majhen delček v tem DOSovskem mozaiku. Če bi bil 99 % krivec za ta podvig, kar je Aleksej, pa bi bil občutek zmagoslavja še mnogo večji. Hvala, Aleksej, da smo lahko bili del tega in hvala vsem članom ekipe, ki ste delovali kot švicarska ura. Pa še opravičilo za kakšne »žolčne« besede, ki ste jih bili občasno deležni iz mojih ust. P.S. Prej sem po telefonu malo potipal Alekseja, kaj se mu plete po glavi, in rečem lahko le tole: »DOS 2011, pazi se nas!!!« Najprej iskreno opravičilo, da smo vas pustili viseti v zraku in negotovosti. Enostavno ni bilo časa, da bi kaj napisali. Aleksej je, kot ste lahko tudi na uradni spletni strani od DOSa prebrali, odstopil na 961. km. Ekipa razpleta zagotovo ne jemlje kot poraz, prav nasprotno, bila je velika zmaga. Ob vsem, kar se nam je dogajalo, moraš imeti železno voljo! V takšnih vremenskih razmerah, ko te neprestano moči dež, po tebi pada toča in še veter piha, zdržati 961 km je herojsko! Po zdravniškem pregledu in injekciji ter nato odrejenem enournem spancu smo Alekseja zbudili in za nekaj minut je sredi noči posijal žarek upanja. Počutil se je dobro, tudi piti mu je končno spet pasalo. Oblekli smo ga in ga že skoraj postavili na bicikel, da poskusimo odvoziti nekaj kilometrov. Volja in želja, da pride v cilj, sta kar “špricali” iz njega. Vendar pa, ko smo ga postavili na noge, da bi stopil iz avtomobila, se mu je za trenutek zavrtelo in smo ga morali na hitro spet položiti na posteljo. Takrat smo vsi, vključno z Aleksejem, ki je bil ves čas psihično 100% priseben, videli, da je bolje, da iz preventivnih razlogov dirko zaključimo. En tak trenutek slabosti v kakšnem izmed mnogih spustov, ki so nas še čakali, bi bil dovolj za padec in posledično hudo poškodbo ali še kaj hujšega! Ulegel se je na posteljo v avtodomu in odpeljali smo se proti domu, kjer pa je ekipa postala tako izmučena, da smo morali lezti k počitku, vas pa smo žal s tem prikrajšali za novice, za katere ne dvomimo, da ste jih nestrpno pričakovali. Iskrena hvala prav vsakemu izmed vas, ki je spremljal spletno stran, pisal spodbudne misli, bil z nami ob progi, tekel z Aleksejem v klance in z nami delil močno željo, da pridemo do cilja. DOS je letos pokazal vse zobe, kar jih premore in mnogo veliko izkušnejših od nas je že mnogo prej moralo odstopiti. Manjkalo nam je le kanček sreče in zagotovo bi zvozili do konca! Volje nam ni vzelo! Vrnili smo se od zdravnika. Aleksej je dobil injekcijo proti slabosti in infuzijo. Vzeli so mu kri, ki je brez posebnosti, tudi pritisk je OK. Vzroka bolečin v trebuhu in slabosti tudi zdravnica ni mogla določiti. Možnosti, da nadaljujemo, še obstajajo. Stranski učinek injekcije je zaspanost (kot da je ni že tako ali tako dovolj), zato je odredila obvezen enourni spanec. Po spancu (okoli 3 zjutraj) bomo ocenili stanje. Aleksej še vedno trdi, da bo nadaljeval, vendar dejstvo je, da z glavo skozi zid ne bomo šli. Trenutno nas najbolj skrbi, da se mu bodo razbolela kolena, gležnji, tetive, itd. Če bo čez eno uro kolikor toliko sposoben nadaljevati, ga bomo postavili na kolo in poskusili narediti kakšen kilometer in slika bo verjetno takoj jasna. Še vedno obstaja problem, kakšno hrano mu bomo dajali. Predvsem bi moral biti nekaj časa samo na hladni vodi, s katero pa bo 300 km težko zvoziti. Novice sledijo kmalu… Planirani krajši odmor se je malo zavlekel, saj se Aleksej ni počutil preveč dobro- zeblo ga je, bruhal je, bolel ga je želodec. Zaradi vsega napisanega smo se odločili za daljši postanek in Alekseja dali za dobro uro spat. Ker je bilo stanje tudi po spancu nespremenjeno, smo se odločili, da ga odpeljemo na pregled v Zdravstveni dom, ki je na našo srečo od lokacije našega postanka oddaljen le dober kilometer. Toliko zaenkrat, ko bo znano kaj več, bomo obvestili. Upamo na najboljše! Držite pesti! Da se malo ogreje in preobleče. Nova kontrolna točka osvojena!! Troblje, reglje, vpitje…fantje SUPER STE!!!!!!! Spodbuda kot se šika!!!! Nepozabno!!! Nam, ki smo trenutno v spremljevalnem vozilu (Boštjan, Nejc, Danijel, Mateja), se je pridružil še drugi del ekipe (Blaž, Peter, Vasja, Neža), tako da avtodom sedaj vozi kar za nami. Trenutno se nahajamo v Podplatu Aleksej ne deluje več na hrano, temveč na komentarje! Torej, vsaka drobtinica pomaga! Tudi kakšen “umazan” vic. Borba s časom namreč! Poleg vseh bojev proti podhladitvi… Še vedno boste pa brali krajše novičke. Za več najbrž ne bo časa. Prispeli. Ptujska Gora, 912km prevoženih, naslednja kontrolna točka Šmarje pri Jelšah (950,1km). Ptujska Gora (current location), 912km, next TS Šmarje pri Jelšah(950,1km). Odstopi zaradi podhladitev tekmovalcev se kar vrstijo! Dež pa kar noče in noče ponehati, tako da je Aleksej cel čas moker! Situacija je resna! Zebe ga. Potrebno je ukrepati predno bo prepozno. Ravnokar smo ga dodatno oblekli, na roke smo mu dali neoprenske rokavice, na čevlje smo mu poveznili polivinilaste vrečke,…Upamo, da bo kaj pomagalo. Da bi preprečili morebitno podhladitev smo se odločili, da mu bomo Winforce (en bidon na uro) odslej mešali s toplo vodo. Tople vode pri sebi nismo imeli, avtodom je bil predaleč stran, ukrepati pa je bilo treba hitro, zato smo ustavili kar pri prvi hiši, kjer sem izprosila kanister tople vode in akcija je stekla. Gospe, ki nam je bila pripravljena pomagati in nam je dala toplo vodo, najlepša hvala! Na uho nam je prišlo, da nas menda redno in v velikem številu berete in da bi si želeli še pogostejših objav. Se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, vendar imamo trenutno toliko težav zaradi vremena, da enostavno ni časa, saj je Aleksej na prvem mestu! A se bomo trudili! Obljubimo! Pa še to: Aleksej trenutno RES potrebuje vašo podporo! Zato PIŠITE, PIŠITE, PIŠITE!!!!! Vse mu preberemo! S skupnimi močmi za našega junaka na kolesu!!! Menjava spremljevalne ekipe. Alekseja smo preoblekli, zmasirali, nahranili. Član naše spremljevalne ekipe Peter, ki je doma iz teh koncev, pa je poskrbel, da so ga ob poti pričakali navijači s harmoniko! Bilo je glasno in veselo! Aleksej ni mogel verjeti, da so prišli zgolj zaradi njega. V njegovem imenu- hvala! Dalje proti Ptuju. Pozivamo vse prijazne ljudi, ki nas berejo, da naj pridejo navijat ob progo. Aleksej vozi že 45 h, spal pa je le 15 min! Smo na 850. kilometru. Aleksej je očitno stopil na gas! Do Moravskih Toplic smo imeli veter v hrbet in po ravnini leteli s 50km/h!! Aleksej’s picking up speed. He was storming towards time station 7 (Moravske toplice) with 50 km/h and wind in his back! We passed the time station a few minutes ago! Things are looking good! Prevoženih: 825 km. Od 72 prijavljenih za DOS jih v tem trenutku po naših izračunih tekmuje le še 37. Pa ne zato, ker bi jih bilo 35 že v cilju! Toliko o zahtevnosti te dirke! Z vsemi vami, ki nas spremljate, nam skupaj uspeva! Grizemo v zadnji klanec pred 20 km spustom do Moravskih Toplic, kjer je časovna kontrola! Prekmurske “alpe” so za nami!! Odstopi se še vedno vrstijo, mi vztrajamo. Smo na 780 km oziroma 45 km pred Moravskimi toplicami. Alekseja skrbi, da smo prepočasni in da nam bo zmanjkalo časa. Mi pa ga mirimo, da je vse pod kontrolo in da nam bo uspelo. Počasi in sigurno! Pri vseh teh odstopih bo prihod v cilj diamantna medalja! Saj bi napisal, kje smo, pa so same majhne vasi, zaselki, … Aleksej je odlično razpoložen, beremo mu, kaj se dogaja z drugimi tekmovalci, vesel pa je tudi, da je takšno zanimanje za tale naš blog. Bran je celo v Ameriki. Nekaj novic posredno objavljajo tudi na: http://cyclingexperiences.com/ Looks like we also have some international readers (esp. in the United States). Aleksej is grateful for all the support! The weather is not treating us well. There are some light showers at the moment, a bigger problem is a strong head wind which is slowing us down. Although there are obvious advantages on a recumbent in conditions like these. Aleksej is in a good mood, smiling and laughing at our stupid jokes. We’ll try to post in english here in there for you! Z nasmeškom na obrazu čez drn in strn! Aleksej se celo heca z ekipo in smeji našim bedarijam! Ritem smo ujeli, bolje napredujem. Pri eni od prejšnjih objav je bila napaka pri navedbi naslednjega mesta. Trenutno smo 16 km pred Gornjo Radgono. Ura je 8:55, hitimo proti Slovenj Gradcu! Težave z menjalnikom na kolesu. Ni menjalo na najnižjo šajbo, ki pa jo nujno rabimo na teh klancih. Zadevo smo odpravili, vendar pa je bilo postankov malce preveč, zato moramo sedaj malo nadoknaditi in pridobiti nekaj časa. Pravkar smo prevozili TS 6. Se opravičujem, ker prej nisem objavil ura. Trenutno je 7:22, vozimo proti Kungoti in Šentilju. Očitno bo postala navada, da ko Alekseja prevzame ekipa v postavi Neža, Vasja, Peter in Blaž, vreme pokaže zobe in se ulije. Vsak čas bomo pri 6 časovni kontroli v Kamnici, nato pa nas čaka psihično peklenska etapa v Prekmurju, kjer kljub stereotipu ne bo prav veliko ravnin. Naša trenutna lokacija je Radlje ob Dravi. Če odmislimo manjšo zaspanost, je Aleksejevo počutje dobro, koleno smo mu ravnokar oskrbeli, tako da srčno upamo, da mu ne bo povzročalo kakšnih nevšečnosti, kot to včasih rado stori. Do naslednje časovne kontrolne točke, 6. po vrsti, imamo še okrog 35km. In že smo v Velenju! A vožnja postaja vse težja, saj številni že opravljeni kilometri (trenutno 570km) in noč vse bolj terjajo svoj davek. Odstopi tekmovalcev se vrstijo. A ne bomo se tako zlahka vdali! V njegovi spremljevalni ekipi se na vso moč trudimo, da ga ohranjamo budnega, a naloga še zdaleč ni lahka.V upanju na čim manj težav nadaljujemo vožnjo proti Slovenj Gradcu. … opravljena! S polno močjo naprej proti Velenju! Ni bilo lahko, a je šlo! Črnivec premagan! No, sicer pa, proti Alekseju tako ali tako sploh ni imel šans! Pravkar so se Alekseju pri vzponu (poleg že omenjenih) pridružili še Aleksejeva mami (!), Stane in Sanja Bočko. In Tomba (kuža Menjava kolesa (silvio), Peter in Mare spet tečeta z Aleksejem, pridružila sta se še Danijel in sestra našega kolesarja! Če mu pa to ne da moči, mu je pa nič ne bo! Zunaj vse bolj hladno. 21.20 Po zamenjavi spremljevalne ekipe (ob menjavi smo s seboj posebej za Alekseja prinesli tudi kancek lepega vremena, ki je po vsem dežju in toči več kot dobrodošlo) in opravljeni 4. časovni kontrolni točki Aleksej nadaljuje s svojo vožnjo. Uspešno premaguje tudi vse klance, kako jih ne bi, ko pa ga na marsikaterem klancu spremljata Peter in Mare! Slednjima res najlepša hvala, saj sta z njim tekla že na Vršič (!), sedaj pa še na nekaj strmih klancev pred Tržičem! Niti predstavljati si ne morete, koliko to pomeni Alekseju! Se pedala takoj hitreje in lažje zavrtijo! Da o tem, kakšen je občutek, ko ga ob cesti pričakajo prijatelji, znanci, ali le naključni mimoidoči, ki mu zavpijejo kakšno vzpodbudno besedo, sploh ne govorim! Hvala vsem in vsakomur posebej! Enako velja tudi za vse, ki mu napišete kakšno besedo ali dve v knjigo gostov! Vse mu preberemo, tako da le napišite še kaj! Trenutna lokacija: pod Krvavcem! Oddano ob 20.40 (Mitja je v komentarju omenil, da bi bilo dobro, da bi naše objave opremili z uro oddaje, saj je drugače težko slediti. Mitja, se strinjamo! p.s.: Porihtano! Po odmoru Aleksej drvi naprej. Mimo 4. časovne kontrolne točke. Pa smo ga! Dolgo se je upiral, ampak s pomočjo dveh zvestih navijačev, ki sta tekla zraven od prve serpentine pa do vrha, smo tudi tega hudiča premagali! V nove zmage!! Kot mnogi drugi je zaradi zdravstvenih težav odstopil tudi Marko Baloh. V ekipi nas je malce strah podhladitve. Prav vse tekmovalce pošteno zebe, dež jih je zmočil do kosti. Tudi nam že skoraj zmanjkuje suhih oblačil, vendar se ne damo! Pravkar smo prečkali 3. časovno kontrolo.V kratkem zamenjamo kolo, nato pa najtežji vzpon Dos-a – Vršič! “A ni bolš tole kot pa tista vročina na morju!!” Član naše ekipe in tudi sam DOSovec Blaž je enkrat izjavil: “Ni DOS za brezveze ekstrmna dirka!” Sedaj se s tem strinja tudi Aleksej. P.S. In ponovno toča! Jao, jao… Do tretje časovne kontrole v Žagi nas loče še 22 km. Slabše kot je vreme, bolje nam gre! Spet dež. Z vremenom res nimamo sreče. Prihajamo v Most na Soči. Aleksej je spet taprav. Zopet je na ta nizkem biciklu in tiši gas do daske! Ekipi je naročil le: “Navijte musko do kraja!” Neurje je ponehalo, Alekseja smo preobleki, končno pa se nam je pokazalo tudi sonce. Samo še nekaj km nas loči od Idrije. Ko pada toča in divja nevihta, večina tekmovalcev vedri po streho. Aleksej se ne da!!! še toča Pred spustom proti Godoviču nas je ujel dež. Po najbolših močeh smo Alekseja oblekli. Vzpon na Predmejo je bil psihično kar zalogaj. Pojavila se je manjša kriza, ko Alekseju ni pasalo jesti in piti, posledično je imel pomanjkanje energije. Na vrhu smo naredili 15 min postanek za preoblačene, pa tudi s palačinkami smo ga malce posilili. Upamo, da se moči hitro povrnejo! Na Predmejo smo vrteli Golico in plesali polko. Dos je uživancija! Meter za metrom grizemo cesto proti Predmeji. Pravkar prevozili drugo časovno kontrolo. Šibamo naprej proti Predmeji, kjer bomo prvič zamenjali kolo. Za vzpon bo Aleksej ležal na cruzbike-u silvio. 220 km za nami, nadaljujemo proti Novi Gorici. Aleksej in spremljevalna ekipa so cca. 15 km pred Štanjelom, kjer bomo opravili prvo menjavo. Ekipa v postavi Nejc, Boštjan, Mateja in Dačo gredo na zaslužen počitek, Peter, Blaž, Neža in Vasja pa se selijo v spremljevalno vozilo za približno 10 ur. Aleksejevo počuje je še vedno izvrstno, vse gre po planu! Da bo le tako do konca! Poročilo spremljevalne ekipe izpred tričetrt ure: Prva časovna kontrola je za nami, smo že 50 km v drugi etapi. Aleksej je izvrstnega počutja, ravnokar pa nas je prehitel Jure Robič. Nahajamo se 5 km pred Kozino. Medtem ko Aleksej in spremljevalna ekipa v kombiju pridno nabira kilometre, pa se druga polovica ekipe v avtodomu spravlja k počitku. Potrebujemo namreč veliko energije, da bomo dohajali našega šampijona! Lahko noč! Bližamo se Kozini, vendar pa zadeve otežuje gosta megla. Vidljivost cca. 6 m. Meglenk Aleksej na kolesu žal nima! Za Aleksejem je prvi resnejši vzpon, kmalu pa mu bo sledil vrtoglavi spust Harije. Spremljevalna ekipa se počuti enkratno, enako tudi naš tekmovalec. Ob cesti je ves čas veliko gledalcev, ki spodbujajo naše DOSovce. Hvala vam! Nad Postojno so se zbrali temni oblaki in pol ure pred štartom smo obupano strmeli v nebo, saj je kazalo, da bomo začeli z vetrom v laseh in z vodo v hlačah! Ampak malo pred 20. uro je dež ponehal, tako da je štart uspel! Prvih 21 kilometrov je že za nami, Aleksej drvi po hribu navzdol, ekipa pa ga komaj dohaja! Hvala vsem navijačem, ki ste prišli spodbujati Alekseja v Postojno ter tistim, ki ga čakate ob progi!! Spremljajte nas! Posneli smo tudi izjavo Alekseja, vendar trenutno videa ne moremo uploadati. Vmes še nekaj slik. |
|
||||
|
|
||||||
