Planirani krajši odmor se je malo zavlekel, saj se Aleksej ni počutil preveč dobro- zeblo ga je, bruhal je, bolel ga je želodec. Zaradi vsega napisanega smo se odločili za daljši postanek in Alekseja dali za dobro uro spat. Ker je bilo stanje tudi po spancu nespremenjeno, smo se odločili, da ga odpeljemo na pregled v Zdravstveni dom, ki je na našo srečo od lokacije našega postanka oddaljen le dober kilometer.
Toliko zaenkrat, ko bo znano kaj več, bomo obvestili.
Upamo na najboljše! Držite pesti!
Bemtiš …. po tolikšnem naporu … držim pesti, da se Aleksej pobere in bo zmožen nadaljevanja.
Letos je vreme kruto in neizprosno!
ALESKEJ, JUNAK SI!!
[Translate]
Drzimo:( Predvsem upam, da ni kaj hujsega! Najprej zdravje, pol sele tekma. Vemo sicer vsi, kako pomembno mu je odpeljati vseh 1230 km, ampak za vecino nas je ze zdej zmagovalec! ****
[Translate]
” ampak za vecino nas je ze zdej zmagovalec! ****”- se strinjam s tjašo.
[Translate]