Prijatelj me je presenetil z novico, da je na vodilni in najbolj obiskani spletni strani o ležečih kolesih, objavljen članek o prvem takem kolesu in kolesarju na DOS-RAS Extreme! Očitno dober glas seže v deveto vas, pa tudi čez kakšen ocean! Lepa vzpodbuda in motivacija za nastop na tej preizkušnji.
Članek o ležečem kolesu Cruzbike Silvio, ki je res nekakšen posebnež med kolesi, lahko preberete tudi v tekoči številki domače revije Bicikel.com.
Kaj: Športna prireditev
Kdaj: ponedeljek, 26.4.2010 ob 16.00
Kje: Tivoli , Ljubljana – Tivoli
Prireditelj: David Pelikan s.p.
Vstopnina: 60,00
Pričeli smo s SKIKE treningi! Od sedaj naprej se bomo dobivali ob sredah popoldan nekje v Ljubljani in okolici. Za več podrobnosti spremljajte stran Ad-venture.si in SKIKE.SI . Dolžina in intenzivnost treningov je prilagojena željam in sposobnostim udeležencev. Na treninge prav tako vabljeni, če želite SKIKE samo preizkusiti.
Andrej Zaman ja na svojih straneh zapisal zanimiv sestavek o svojem 24h treningu. Še posebej zanimiv in razmisleka vreden se mi zdi zadnji odstavek, upam da Andrej ne zameri, da ga na tem mestu citiram:
“Včasih slišim koga od sotekmovalcev, ko pravi, da bo na DOSu štartal na tak ali tak čas. Jaz imam še vedno enak cilj. Enak kot lani. In sicer priti do cilja, živ, na kolesu in v regularnem času. Seveda pa se na DOSu ne bom vozil kot zdolgočaseni turist in vse kar bo več kot le prihod v cilj, bo zlata vredno. Prav nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo na tako dolgi preizkušnji sploh prišel do cilja. DOS je resda tekma. Dirka v pravem pomenu besede. Prav tako ekstremna v še bolj pravem pomenu besede. Kdor se jo udeleži, mora biti že maja v najboljši formi. Vendar jo sam smatram le kot dirko s samim seboj. Prav nič me ne zanima, če sem 15., 27., 45. ali pa zadnji v razvrstitvi. Važno je le, da bomo s celo ekipo dali vse od sebe, da dosežemo primarni cilj, ki je prihod v cilj. Vsekakor pa prav vsakomur od sotekmovalcev privoščim, da bi s čim manj težavami prišli v cilj.”
Dirka je res dolga in nepredvidljiva, z Andrejem se nebi mogel bolj strinjati! Pa srečno vsem!
Tako, skupni trening AD-venture TEAMa je mimo. Vidim, da je bila ekipa zelo pridna tudi pri objavah na spletni strani, tako da prav dosti ni za pridodati! Bravo! Trening nam služi kot odlično izhodišče za zadnje priprave na DOS. Verjamem, da bomo dali vse od sebe in uspeh ne bo izostal.
Teh 20 ur sem odvozil kar dobro, ponoči oz. proti jutru sem sicer imel nekakšno krizo zaradi hudega mraza, vendar jo je sonce odgnalo. Potem so se začele neke fiktivne bolečine v kolenu, vendar sem na Jezersko in Pavličevo sedlo poganjal brez težav, pravzaprav sem bolj užival v strmem klancu kot po ravninah! Splošno počutje je bilo dobro in moči mi ni nikdar primanjkovalo, zato sem se skupaj z ekipo tudi odloči za predčasen zaključek treninga. S težkim vzponom na Kum bi lahko tvegal poškodbo, glede na to, da so se bolečine že prej pojavile. Kar je ostalo od popoldneva in večera smo tako koristno porabili za pospravljanje, večerjo in “brifing”. Ni kaj, še bodo slišali za nas! 🙂
Zahvalil bi se moji zvesti ekipi ter sponzorjem, ki so pomagali izpeljati ta trening:
To je moj zadnji prispevek pred 24h treningom, sedaj poročanje na strani prevzame moja ekipa. Lahko rečem da sem psiho-fizično dobro pripravljen, ekipa pa je polna elana in vsi se že zelo veselimo tele “generalke”! Pretekle dni sem precej počival, tako da je počutje odlično. Pridite nas kaj pogledat, veseli vas bomo! Spremljevalno vozilo bo posodilo podjetje Sambatrans.
Članek in vabilo najdete tudi na e-hrastnik: TUKAJ
Roadbook, torej potno knjigo treninga z navodili za vožnjo in predvidenimi časi prihodov v posamezne kraje najete tukaj: ROADBOOK TRENING
Športni pozdrav, Aleksej
Spoznajte osnove za pravilno in varno vožnjo na Skike nordijskih rolkah!
Osnovni tečaji so primerni za vse, ki se želite spoznati z nordijskimi rolkami Skike.
Program tečaja:
Rad bi opisal mojo včerajšnjo izkušnjo, kaj takega se ti namreč ne zgodi vsak dan. S svojim monitorjem srčnega utripa sem imel že dlje časa težave, pokala je plastika na gumbih…samo predstavljam si lahko, kaj bi se z uro zgodilo med kakim res hudim nalivom. No, in sem se odločil ugrizniti v kislo jabolko, poiskal sem številko nekega servisa v Novem mestu in se z nesrečno uro res odpravil tja. Pričakal me je g. Tine, vodja servisa in kot bi mignil, je bila ura na delovni mizi. Gospod je mojster svojega poklica in velik poznavalec izdelkov Polar! Na uri mi je zamenjal celotno ohišje in to s takšnim, ki mi je od originala bistveno bolj všeč. To pa še ni vse-ker storitve ni bilo mogoče popraviti pod garancijo, mi je računal 0.000,00-EUR, torej popolnoma nič! Res lepa gesta, kaj takega človek v teh časih več ne pričakuje. Z gospodom Marinom sva se dogovorila tudi za kompleten pregled ure in senzorjev pred DOSom, tako da bo vse delovalo tip top tudi v ekstremnih pogojih. Priporočam!!
Po nekaj tisoč kilometrih uporabe inovativnih kolesarskih pest E-HUB, smo s strokovnjaki iz podjetja Ekstundo določili primerne trdote vzmeti, ter obroče za Dirko okoli Slovenije! E-hub bom uporabljal tako na nizkem kot na visokem ležečem kolesu. O svojih izkušnjah sem nekaj že zapisal tukaj. Na 24h treningu bomo tako dodobra preizkusili nove obroče. Komaj čakam!
Izgleda, da je najdaljša slovenska beseda DOS. Lahko jo raztegneš, kolikor hočeš 🙂
S strani organizatorja: Spoštovani udeleženci DOS Extreme 2010, obveščamo Vas, da bo trasa letošnjega DOS-a zaradi nujnih obnovitvenih del na cestišču daljša. Izmerjena z GPS napravami sedaj šteje 1.230,70 km. Potna knjiga je že v izdelavi.
OO-DOS
Bo pa dlje luštno!
Tole fotografijo mi je poslal kolega Edi Vovk. Mimo se je pripeljal ravno v času, ko sem moral na koprskem Brevetu za trenutek odložiti delo:) Ni kaj, jesti je treba!
Jutri bom imel še zadnji dolgi trening (200km+) pred 24h generalko, ki bo naslednji teden. Še teden dni kasneje bo 300km brevet, nato pa se že prične mesec maj in DOS je pred vrati!
*Iz Wikipedije: “A randonneur is a long-distance cyclist, especially one who participates in randonneuring events. A randonneur enters a randonneuring event known as a randonnée or brevet – an organised long-distance, non-competitive bicycle ride. Common distances are 200 km, 300 km, 400 km, 600 km, and 1200 km.”
Tudi tako lahko rečem mojemu včerajšnjemu treningu. Že v petek, nekaj minut pred polnočjo, sem se s kolesom odpeljal iz Trebnjega v Koper, na start prvega letošnjega 200km breveta. Takoj se moram zahvaliti Neži in Sari, ki sta bili edini pripravljeni prebedeti noč v spremljevalnem vozilu. Hvala vama!
Do Iga sem vozil čisto sam, luna še ni vzšla, le zvezde so svetile poleg mojih kolesarskih luči. Marsikdo si bo mislil, kako nevarno je kolesarjenje po cestah ponoči. Pravzaprav je ravno nasprotno, saj prometa praktično ni! Do Ljubljane me je morda prehitelo 5 avtomobilov, pa še tisti so me večinoma pozdravljali. Na ljubljanskem barju sta me dohiteli spremljevalki in še kako mi je odleglo! Gosta megla je namreč popolnoma zmanjšala vidljivost in šele avtomobilski žarometi so jo nekoliko predrli. Temperatura se je naglo spustila na 0°C! Na vrhu Vrhniškega klance me je med postankom dohitel Edi iz Lesc! Tudi on se je od doma odpravil v Koper na Brevet. Kar nekaj časa nato voziva skupaj, noč hitreje mine ob klepetu. Temperatura v Postojni -2°C ! Pijača v bidonih nama zmrzuje, če sreča da jo lahko v avtu odmrznemo. Rokavice imam okovane v ivje. Prave zimske razmere,res.
Malo zatem naju dohitijo trije kolesarji iz Kranja. Prepoznam Janeza Pirnarja, ki v spremstvu dveh kolegov narekuje kar lep tempo! Pred spustom s Črnega kala me dohiti še skupinica kolesarjev z Markom Balohom in Andrejem Zamanom, s katerimi potem nadaljujem pot do starta v Kopru. Marko Vidmar (eden izmed organizatorjev breveta) nas je prijazno sprejel z rogljiči in čajem – kar toplo mi je bilo pri srcu!
Preoblekel sem se v suhe cunje in s puncama spil še čaj (ki pa se ga nisem niti dotaknil, ker mi ni “pasalo” čisto nič). Pa ni bilo dosti časa za posedanje, že se je kolona preko 100tih kolesarjev odpeljala na 200km krog po Slovenski in Hrvaški Istri. Začel sem kar dobro, zdelo se mi je, da sem spočit. Po prvi časovni kontroli pa se pokazalo, da ni tako. Kmalu sem se usedel v travo ob cesti, ter si privoščil malico. V tistem trenutku je švignil mimo moj prijatelj Nevio Santin, s katerim sva potem v enakomernem tempu zvozila teh 200 razgibanih kilometrov. Malo manj kot 10 ur sva porabila za to razdaljo.
Tako, s tem “ultra” treningom sem tako rešil teden, ki bi bil sicer po kilometrini bolj klavrn. Vidim, da mi gre na klance kar solidno, moram pa paziti, da ne pretiravam, ker se mi to kasneje močno maščuje. Še nekaj izkušenj več za prihodnje podvige!
Hvala tudi Jožetu “KOKO-tu” za prevoz kolesa domov in MADONEju za prevoz mojga karakterja 🙂
Foto: Sara in Lipak
