Avtor: admin

DOS se približuje in vse več se dogaja! Nastal je tudi naslednji izdelek izpod rok Tjaše Majdič, mlade, nadarjene arhitektke in oblikovalke. Spremljal nas bo na tej dirki vseh dirk. Več ne bom komentiral, ker ni kaj dodati.

Tjaša, najlepša hvala!

Danes me je ob prihodu domov čakalo prijetno presenečenje. Alexander Meier iz Kolna, proizvajalec ležečih koles, mi je poslal dva nova, precej lažja dela za moje nizko dirkalno kolo. S tem bom kolo “shujšal” za skoraj pol kilograma, ter pridobil več prostora za verigo, ki pri tem tipu ležečega kolesa teče mimo prednje gume.

Res lepa Alexandrova gesta, zato se mu tukaj javno zahvaljujem. Upam, da bo v bodoče povečal proizvodnjo koles, ki bodo tako dostopna širšemu krogu kolesarjev. Sam sem z njegovim kolesom prevozil že več kot 15000km brez vsakršnih težav, kar zagotovo priča o kvaliteti izdelave.

Že lansko sezono sem s tem izumom podjetja Ekstundo d.o.o. napravil okoli 1400km doma in na potovanju po Škotski. Sicer še nimam narejenih meritev, ki bi potrdile povečanje hitrosti, sem pa opazil, da s tem pestom večkrat ostanem v višji prestavi kot običajno in to pri nespremenjeni kadenci. Bolj kot to, mi je všeč nedvomno pozitiven učinek na kolena. Pri ležečih kolesih so obremenitve na kolena nekoliko večje, saj se lahko med pritiskanjem na pedala s hrbtom dobro upremo v naslonjalo. Škodljive preobremenitve nastanejo še posebej takrat ko smo utrujeni, ali med vzpenjanjem v strme klance, ko kadenca pade pod 80 obratov na minuto. Trenutno imam na testu pesto z “rdečo” vzmetjo, kmalu pa bom preizkusil še nekoliko tršo varijanto, ter se potem odločil katerega bom uporabljal tudi na dirki. Ker uporabljam dve popolnoma različni ležeči kolesi, eno je namenjeno vzponom, drugo bolj ravninskim delom, bosta najbrž v poštev prišla oba modela. Še posebej zanimiva je kombinacija e-hub pesta s Sliviom, ki se že sam po sebi odlično obnese med vožnjo v klanec.

Dejstvo, da že večina ultramaratonskih kolesarjev uporablja E-HUB pesta, govori samo zase.

Kako hitro čas beži potrjuje tudi dejstvo, da se je Ad-venture TEAM zopet zbral na mesečnem “sestanku”. Tokrat smo SKIKE in SPEEDMINTON zamenjali za pohodno opremo ter ležeči tricikel. Dan je zopet minil v odlični družbi, gibanju, sproščenem pogovoru ter kovanju načrtov za Dirko. Vesel sem, da sta se nam tokrat pridružila tudi Blaž Krstič, prekaljeni ultramaratonski kolesar, ter Peter Osterveršnik iz udobnoposvetu.si, kateremu prav tako ne manjka kolesarskih izkušenj.

Filmček z Blaževega nastopa na DOSu si poglejte spodaj:

Družno smo se tako povzpeli na Kal (956m), ki se vzpenja nad mojim domačim krajem in na čigar cestah sem naredil svoje prve kolesarske kilometre. Orkanski veter nas je pregnal v toplo kočo, kjer so nas pogostili s prenekaterimi dobrotami. Pot v dolino smo zavoljo ostrega vetra malo prikrojili-Blaž je osedlal ležeči tricikl, s katerim se je neustrašno spustil v dolino, ostali pa smo mu sledili v Petrovem avtomobilu. V Hrastniku smo še ostali preizkusili to čudo na treh kolesih in se prepričali o njegovem udobju. Padla je tudi domislica, da bi s takim triciklom na DOSu zares lahko vozil tudi med spanjem. Le nekakšno “daljinsko upravljanje” bi morali imeti spremljevalci v avtomobilu, da nebi zavil s poti 🙂

Nekaj podob z današnjega dne najdete v galeriji:

Končno, bi lahko rekel. Tole fotografijo sem posnel na začetku lanske sezone, k sreči se bo tudi letos vreme počasi uredilo. Sicer pričakujem veliko dežja, ki bo malo “popestril” priprave na DOS, vendar se povsem lahko zgodi, da bo tudi na dirki sami letos še kako pestro, kar se vremena tiče! Če pogledamo nazaj, so skoraj vse dirke do sedaj potekale v kolesarjem prijaznem vremenu-če izvzamem nekaj ploh (baje da je bila enkrat tudi toča).

Ni kaj, brez muje se še čevelj ne obuje, kar te ne ubije to krepi, in prej bo dala prej bo frej (dirka okoli Slovenije)!

Prelepo nedeljsko vreme sem izkoristil za enega izmed zadnjih treningov na naši obali. Klemen mi je pokazal prekrasno pot iz Trsta do Socerba, sam pa sem nadaljeval čez Črni Kal do Podgorja, kjer bo potekal prvi letošnji brevet! Tam je nastala tudi spodnja slika, ki je še nekoliko zimsko obarvana. Kljub vsemu je v naše kraje le prišla pomlad (izgleda, da je pomagalo ker smo se za pusta našemili) in z dolgotrajnimi treningi na “celinskih” cestah nebi smelo biti težav.

Kot bi se izrazil moj dragi prijatelj Smiljan Šiška: “Hvala ti, Primorska, prijazna si bila!”

V sredo se je zgodilo nekaj nevsakdanjega.  Na inštitutu za šport so prvič opravili obremenilni test ležečega kolesarja. Zabeležili smo porabo kisika, moč, srčni utrip, nivo laktata v krvi…skratka vse kar je potrebno za natančno načrtovanje treninga in učinkovito vadbo. Testiranje sva opravljala skupaj z Miho Žvikartom, tudi tekmovalcem na letošnjem DOSu. Meritve bomo ponovili še pred dirko in po njej, pridobljene rezultate pa bo Tine Meh izkoristil v svoji raziskovalni nalogi.

Morda ste že opazili, da je na uradni strani DOS-RAS Extreme 2010, že vidna uradna prijava ad-venture teama!! To leto boste tako lahko navijali tudi za štartno številko 311.

Prva cifra v štartni številko pove kategorijo (1-solo moški, 2-solo ženske, 3-solo moški ležeče kolo), drugi dve pa startno številko tekmovalca v tej kategoriji.

Organizator je zapisal tudi obvestilo o tem letošnjem “posebnem” tekmovalcu:

Zanimivost: štartna številka, ki jo določi organizator, je tekmovalcu lastna. To pomeni, da je zanj rezervirana tudi na vseh bodočih dirkah okoli Slovenije. Številko 11 imata tudi: Jure Robič in Ajda Opeka 🙂

Še zadnji lep dan pred deževno/sneženim koncem tedna sem izkoristil za dolg bazni trening na obali. Jutro v Kopru ni bilo posebej toplo, a kljub temu neprimerljivo s “kontinentalnimi” temperaturami doma. Tako sem za šest uric zajahal “berluskonija” kot malo v šali imenujem Cruzbike Silvio, ter se po ovinkih odpeljal v Poreč na kavo in nazaj.