Težko pričakovana Dirka okoli Slovenije se vse hitreje bliža. Aleksej je pridno treniral vso zimo in svojo dobro pripravljenost dokazal na nedeljskem nočnem treningu, ki je bil hkrati tudi trening ekipe in generalka pred dirko. Izkoristili smo ga za preizkušanje tehnične opreme, novi člani ekipe so še v praksi izkusili kako zgleda spremljanje kolesarja, stari in izkušeni mački 😉 pa s(m)o obujali spomine na lanski DOS.
Ob sedmi uri zvečer je Aleksej s prvim delom ekipe (v postavi: Vasja, Marko in Peter) štartal iz Šmartnega pri Litiji. Pot jih je vodila preko Trebeljevega v Besnico, pa potem v Ihan in od tam na Trojane, kjer so si lahko privoščili daljši postanek, saj je Aleksej ves čas kolesaril z višjo povprečno hitrostjo od pričakovane (imeli so celo čas za nakup krofov). S Trojan so se spustili v Kandrše, nato je sledil vzpon na Vače in potem spust proti Litiji in v Šmartno, kjer sta se Marko in Peter zamenjala z Jano in menoj. Aleksej se je počutil odlično in ni mu primanjkovalo moči za drugi del treninga, v katerem se je iz Šmartnega najprej povzpel na Veliko Presko. Spust v dolino Sopote je Aleksej odpeljal počasi in previdno, saj je bila cesta makadamska in nihče si ni želel predrte zračnice, še manj pa padca! Proti Radečam in naprej do Hrastnika je kolesarjenje potekalo brez težav, Aleksej je med vožnjo pojedel sendvič in energijsko ploščico ter pridno pil, priznal pa je, da ima rahlo tremo pred naslednjim vzponom. Nič čudnega, saj je sledil vzpon na “Zasavski Triglav” – 1220 metrov visok Kum, ki velja za enega težjih kolesarskih vzponov v Sloveniji. Klanec tu prav res “ne popusti” in Aleksej je po prvi četrtini vzpona potožil: “Zabil´ me je!”. Zdelo se mu je, da se ne premika nikamor, čeprav je bila njegova hitrost glede na strmino vredna spoštovanja! Pridno je grizel naprej, vse do zadnjega metra asfaltirane ceste, ki jo kak kilometer pod vrhom zamenja precej zdelana makadamska pot. Da ne bi tvegali padca, smo se vsi skupaj odločili, da vzpon tu zaključimo. Sledil je le še spust s Kuma in pretežno ravninsko kolesarjenje od Trbovelj, mimo Zagorja, proti Litiji in v cilj v Šmartnem.
Po osmih urah kolesarjenja in dvestotih prevoženih kilometrih, je bil Aleksej videti prav takšen kot pred začetkom treninga. V nasprotju s spremljevalno ekipo ni bil prav nič zaspan, pa tudi utrujen ni deloval, počutil se je odlično. To je vzpodbuda za vse člane ekipe, saj imamo do Dirke okoli Slovenije še nekaj časa, da natreniramo “nespanje”!
Neža
