Ad-venture.si

Oznaka: gorski maraton

  • Marjan Zupančič postavil nov rekord na Slovenski planinski poti!

    Če ne še danes, pa bo zagotovo jutri Slovenijo preplavila novica o rekordu Slovenske planinske poti, ki ga je danes malo po 21 uri postavil ultramaratonec Marjan Zupančič, aktualni državni prvak v gorskem maratonu.

    Za Marjana sem slišala lansko leto, ko sem se prvič udeležila Gorskega maratona štirih občin. Letos sem si njegovo ime bolj zapomnila, potem ko smo skupaj odpotovali na SP na Poljsko. Tekma se mu tam ni izšla. Verjetno si me bo najbolj zapomnil po tem, ko sem ga nekaj kilometrov pred ciljem tega maratona prehitela. Takrat je tudi že bilo več govora o njegovem prihajajočem podvigu. Marjan me je povabil, da se mu pridružim kje na poti. Ker SPP zavije tudi v moje konce, sem ga včeraj šla pričakat h koči na Čavnu. Z Joštom Lapajnetom sva bila na vezi, da mi poroča, kako bosta napredovala (Jošt ga je spremljal iz Idrije do Cola). Ker sem bila zgodnja, sem se odločila nadaljevati proti Golakom. Tam sta se mi pridružila še Ožbej in Tadej – na vrhu smo ju že nestrpno čakali. Prišla sta iz grmovja za nami, Marjan je takoj povedal, da ga izdajajo mišice. Pri spustu mi je bilo po njegovi hoji jasno, da se muči z bolečinami. Pod kočo nas je čakal fizioterapevt, ki je na pobudo uporabnice Tekaškega foruma prišel pomagat Marjanu. Moram reči, da mi je spremljanje takšnih podvigov v resnično veselje. Da ne bo pomote – ne da se veselim nad bolečino tega, ki tekmuje, ampak takšen dogodek te res potegne in super je, če lahko nekoga spodbujaš. Imam že dva DOSa za sabo in že približno vem, kdaj pride čas, ko človek potrebuje pozitivne besede in dodatno motivacijo. Da se bo bolje počutil po masaži, da je le še par kucljev do cilja in da mu bo zagotovo uspelo tudi ‘samo’ v pohodnem tempu. Prav gotovo je Marjan ta dan in še danes potreboval ogromno optimizma okrog sebe, da je vsaj za silo ignoriral bolečino. Vsak, ki ga je spremljal, je bil del ekipe in ekipa pomeni ogromen delež k takšnemu projektu.

    Preden sem jih zapustila, sva se z Marjanom skupaj slikala. Rekla sem: ‘V čast mi je!’ Marjana si bom zagotovo zapomnila kot lovilca rekordov. Iskrene čestitke še enkrat za trmo in pogum!

    Marjan je ze 640km dolgo pot, na kateri se je povzpel na vse glavne vrhove Slovenije, potreboval 7 dni 14 ur in 45 min ter za celih 24 ur izboljšal lanskoletni rekord Klemna Trilerja! Edina ženska, ki je do sedaj pretekla SPP je bila legendardna Ruth Podgornik Reš, ki je za pot potrebovala dobrih 13 dni. Resni planinci sicer s transverzalo opravijo v približno 30 dneh…

    DCIM100MEDIA

  • Tekaška preizkušnja v Gorah nad Idrijo

    Včeraj je v Gorah nad Idrijo gorske tekače  čakala zelo zanimiva in težka tekma, ki je štela za državno prvenstvo v gorskih tekih, hkrati pa je bila to tudi izbirna tekma za svetovni pokal v disciplini gor-dol. Proga je bila speljana predvsem po poljskih poteh in je obsegala en manjši in en večji krog v skupni dolžini 3,4 km in +-145 višinskimi metri. Članice so odtekle 2, člani pa 3 kroge. Najboljša mesta in vstopnico za SP, ki bo 7. septembra zopet na Poljskem, so si med člani pritekli Mitja Kosovelj, Gašper Bregar, Marko Tratnik in Toni Habjan, med članicami pa Mateja Kosovelj, Katja Kozjek, Valerija Mrak in Andreja Godec. Odlično 5. mesto je zasedla naša članica Jana Bratina, ki je po tekmi povedala:

    “Takšna tekma zahteva resnično dobro pripravljenost. Po mojem mnenju ne gre toliko za gorski tek kot za nekoliko težji kros. Na takšni tekmi ne pridejo toliko do izraza gorskotekaške sposobnosti. Trasa bi mi zaradi razgibanosti sicer ustrezala, vendar ob optimalni pripravljenosti in spočitosti… Za mano sta dva gorska maratona (od zadnjega sta minila komaj 2 tedna) in že kar nekaj krajših tekem. S svojim nastopom sem zato zadovoljna, saj sem kljub vsemu dala vse od sebe. Sedaj načrtujem krajši odmor na kolesu, sicer pa se želim dobro pripraviti še za dve večji tekmi v jesenskem delu sezone.”

    Jani želimo uspešne priprave in izpolnitev zadanih ciljev.

    DCIM100MEDIA

  • Vtisi s svetovnega prvenstva na Poljskem!

    O svojem krstnem nastopu in 18. mestu na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu je Jana Bratina zapisala nekaj besed. Po krajšem dopustu smo uspeli pripraviti tudi filmček s Poljske. Vabljeni k ogledu in branju! Jana se v teh dneh že pripravlja na  izbirno tekmovanje za septembrsko svetovno prvenstvo v krajši gorski disciplini, ki bo ravno tako potekalo na Poljskem. Želimo ji veliko motivacije ter hitre noge!

    Čeprav sem imela v načrtih za letošnjo sezono 2 maratona – GM4O junija in Učka trail septembra, je nepričakovano vmes stopila še Poljska. Na povabilo, da v reprezentančnem dresu zastopam Slovenijo na SP v gorskem maratonu, sem se odzvala s spoštovanjem in željo pridobiti nove izkušnje v tej disciplini. Ostal je le dober mesec za počitek in trening, vmes še nekaj tekem, tako da je bil kakšen dan kar naporen. Testiranje zmogljivosti v VO2Optima tik pred odhodom je bilo zame zelo motivirajoče, zato sem se že kar veselila štarta. Zadnji dan pred tekmo pa je bilo že drugače, še posebej po dolgi vožnji, spremembi dnevne rutine in nato na ekipnem sestanku, kjer smo bili dokončno postavljeni pred dejstvo, da bomo naslednji dan ‘trpeli’ vročino in tehnično zahtevno progo. Napadla me je slaba volja in želja, da čim prej odtečem. Na žalost na prizorišču ni bilo kaj posebej slutiti, da se bo vsak čas začela tekma, tako da ni bilo nekega predštartnega navdušenja, ki je ponavadi prisotno in dodatno dvigne tekmovalce. Prvi del klanca ni bil zahteven, potem pa se je začela tipična pot, sestavljena iz večjih kamnov, na nekaterih mestih so bile kar stopnice. Tukaj sem že ubrala ‘pohodno’ varianto, tik pod vrhom pa se je spet dalo teči. Sledilo je nekaj ravnine in blag spust z vmesnimi kamnitimi potkami. Za prehitevanje smo se tekmovalci opozarjali, ker bi vsaka napaka lahko stala najmanj zvina gležnja. Nekako do obrata nas je čakal še en strmejši odsek, ostalo pa je bilo v stilu gor-dol. Prihod do obrata je vsekakor blagodejno deloval na mojo psiho, čeprav sem tudi vedela, da je cilj še daleč. Zaradi utrujenosti je bilo treba biti pri vsakem koraku še bolj previden. Niti enega koraka se zaradi skal in kamnov ni dalo predvideti, tako so razgledi bežali mimo nas brez pretiranega občudovanja. 10km pred ciljem sem se veselila naših navijačev – najprej Alekseja s kokakolo in Jožkovih Graparjev, ki so nas polivali z vodo. Čez par kilometrov je bil cilj že na vidiku. Pred sabo sem imela še Angležinjo in Poljakinjo, vendar ni bilo ‘dinamita’ v nogah in prave motivacije, da bi ju malo pred ciljem prehitela. Prihod v cilj je bil –  veselje, odrešenje, bolečina, ponos, čudni občutki v nogah, žeja… Utrujenost, da ne veš, kako točno se počutiš.

    Da sem bila lahko del te izkušnje, bi se zahvalila Atletski zvezi Slovenije za povabilo, Jožkotu Dakskoblerju za organizacijo, vsem Graparjem za njihov entuziazem, ostalim navijačem ob progi in doma ter še posebej Alekseju za vse vloge, ki jih prevzema, da imam letos tako dobre noge!

    Jana_SP

     

  • Film z Gorskega maratona štirih občin – GM4o

    Odličen video zapis tega nepozabnega gorskega maratona je pripravila ekipa MountainAttack iz Velenja. O svojih doživetjih na progih spregovori tudi Jana Bratina, ki je zasedla absolutno 2. mesto na mratonu. Veliko užitkov pri ogledu!

     

  • Jana do zmage na Gorskem maratonu štirih občin!

    V Podbrdu je v soboto, 15.6. potekala že 12. izvedba Gorskega maratona štirih občin (GM4O). Tokrat so ga organizatorji poimenovali “prvi pravi gorski maraton”, saj je letos proga presegla dolžino 42km. Na izjemno zahtevni preizkušnji so se tekmovalci povzpeli preko Koble na Črno Prst in po spustu v Hudojužino  še na Porezen – skupna višinska razlika vzponov in spustov je znašala 5.600 metrov. Sicer mednarodna prireditev, ki šteje kot slovensko državno prvenstvo v gorskem maratonu, je privabila preko 300 tekačic in tekačev. Izvrstna organizacija s strani Jožeta Dakskoblerja in njegove ekipe “graparjev” vsako leto privabi več ljubiteljev gorskega teka v Baško Grapo.

    gm3

    S progo je med članicami najhitreje opravila Jana Bratina (ŠD Ad-venture.si) s časom 5:13:41, sledili sta ji Karmen Klančnik (ŠD Naklo) 5:30:23  in Manja Frece s časom 5:31:25. V absolutni konkurenci je povedla Mihaela Tušar (ŠD Nanos Podnanos) s časom 5:02:22, druga je bila Jana Bratina (ŠD Ad-ventre.si), tretja pa Urša Trobec (KGT Papež) s časom 5:19:17. V moški konkurenci je povedel Marjan Zupančič (KGT Papež) s časom 4:17:25, sledila sta Toni Vencelj (TEKTONIK) 4:23:38 in Štendler Martin (AK Železniki) s časom 4:37:23.

    Jana Bratina si je kot nova državna podprvakinja v gorskem maratonu pritekla uvrstitev na svetovno prvenstvo v gorskem maratonu na Poljskem, ki bo potekalo 3. avgusta v Sklarski Porebi. Čestitamo!gm4

    Jana o tekmi:

    “Da sem se znašla na startu tudi letos, se imam zahvaliti Alekseju, ki me je prepričal, da se morava vsekakor preizkusiti tudi na podaljšani progi. Vsekakor sem se na štartu počutila veliko bolj samozavestno kot lani, tudi zaradi več uspešno končanih tekem v tem letu. Aleksej je zato določil taktiko, da bova v prvem klancu ostala v stiku z najboljšimi dekleti,  poskusila nekaj razlike narediti v spustu in s to prednostjo zagristi v drug klanec.

    Že takoj po začetku sem z Aleksejevo pomočjo v kar lepem tempu uspela pridobiti par minut pred drugimi puncami in tako je ostalo vse do sedla pod Črno prstjo.  Spustila sem se v dolino in do vznožja bolj ali manj tekla sama. Čeprav sem na vmesnem razgibanem delu nekoliko popustila, sem vseeno uspela v Hudajužno, najnižjo točko maratona, prispeti z nekajminutno prednostjo pred zasledovalkami. Toda čakal me je še najtežji del – vzpon na Porezen. Klanec se že po par metrih postavi tako navpično, da ti je v trenutku jasno, s čim imaš opravka. V nogah sem začutila pomanjkanje “dinamita” in popolnoma popustila. Utrujenost vsekakor ni bila nič presenetljivega, mogoče tudi zaradi kar hitrega prvega dela. V teh nekoliko pesimističnih trenutkih, ko človek sredi hriba ne ve, kaj bi, sem se vseeno odločila,  da po najboljših močeh pridem na vrh Porezna, čeprav v “slow motionu”. Medtem me je prehitela Mihaela Tušar, ki ji niti malo ni bilo videti, da bi se ubadala s podobnimi mislimi. Ena izmed res dobrih strani gm4o so vsekakor okrepčevalnice, ki so ravno prav razporejene, da si vsako naslednjo postavljaš za en manjši cilj. Na vsaki srečaš nekaj ljudi, ki te spodbudijo, ti povejo, da je “samo še malo” do vrha. Na ta način sem se klanca lotila tudi jaz. Ko dosežeš kočo na vrhu, si rešen. Sploh če nimaš težav na spustih, že veš, da boš tekmo uspešno končal. Sama sem sicer že obupala nad prvim mestom, ker tudi navzdol ne bi uspela nadoknaditi Mihaeline prednosti, zdelo pa se mi je tudi, da druge resne kandidatke, ki bi mi pobrala odlično uvrstitev, ni. Do cilja si je sledilo samo še nekaj cik cak ovinkov…

    Gm4o je vsekakor tekma zase. prečkanje ciljne črte nikogar ne pusti ravnodušnega. hvala vsem, ki ste mi poslali spodbuden sms ali me spodbujali ob progi. Še posebej pa hvala Mariji in Alekseju za tehnični support in vse motivirajoče napotke. Uvrstitev na letošnjem gm4o je vsekakor moj največji tekaški dosežek in spodbuda, da se bom v prihodnosti resneje posvetila temu športu.”