Ultramaratonska kolesarska dirka okoli Slovenije 2010.
Vabim Vas na predstavitev projekta, ki bi ga lahko označil kot moj trenutni “Mt.Everest”. Malo v šali, malo zares, je zadeva močno podobna organizaciji odprave na vrh sveta. Vse se začne z izbiro cilja, zbiranjem sredstev, trdimi terningi… In končno je pred tabo tisti dan, ko se vse, za kar si zadnje leto dobesedno živel, prične.
Vabljeni v prostore alpinističnega odseka Železničar, ki je tukaj, nocoj ob 20.15.
Takole pa zgleda kolesarjenje ponoči! 🙂
Najprej opozorilo. Tale prispevek bo bolj organizacijsko-tehnične narave in kogar ta vidik DOSa ne zanima, mu bo branje precej dolgočasno. Mogoče pa blog spremlja tudi kakšen potencialni DOSovec, ki mu vsaka informacija o logistični in organizacijski plati tega projekta prav pride. Tudi mi smo »rookie-ji« na DOSu in zato skušamo absorbirati čim več znanja in nasvetov od izkušenih, že prekaljenih DOSovcev. Nekateri to svoje znanje res iskreno in nesebično delijo z nami zelenci in zelo smo jim hvaležni (Andrej Zaman, Franci Horvat, Nevio Santin, Sebastjan Nedoh, Dušan Dundek, HVALA!).
V nedeljo se je zgodilo! Še zadnje, zelo pomembno srečanje ekipe pred nastopom na ultramaratonski dirki okoli Slovenije. Ekipa je najprej sestankovala brez navzočnosti kolesarja, nato pa je sledilo še skupno “izobraževanje” o servisiranju ležečih koles. Pripravljenost je na zavidljivem nivoju, vsak član ekipe natančno pozna svoje zadolžitve! Upajmo, da bo vse steklo tako kot smo si zamislili, seveda pa na tako dolgi dirki brez improvizacije ne bo šlo. Nekaj fotografij si oglejte v galeriji.
Iz več različnih virov sem izvedel, da je letošnja trasa DOSa po Prekmurju precejšnji orientacijski zalogaj. K temu botruje tudi zapora ceste zaradi maratona v Radencih in nekoliko zapleten obvoz je tu! Z vodjo ekipe sva se tako podala na predogled šeste etape med Kamnico in Moravskimi Toplicami. To območje mi je kolesarsko delno že poznano in vem, da ne gre za ravninsko etapo. Ampak, da je pa tako razgibano, si pa spet nisem mislil! To bo ena izmed težjih etap DOSa, upam, da bo tudi tam kaj navijačev, ki nam bodo pomagali čez tiste neštete klančke.
Dohitela sva tudi Zvonka Hasemalija, prekaljenega DOSovca, ki je s kolesom prevozil šesto etapo in s tem zaključil obdobje težjih priprav. Zvonko, srečno in se vidimo v Postojni!
Priprave na DOS gredo počasi k koncu. Še točno dva tedna in nekaj ur nas loči do starta letošnje Dirke okoli Slovenije. Včeraj sem tako odvozil še zadnji daljši trening pred dirko, 220 precej razgibanih kilometrov.
Družbo mi je lep del poti delal Jure in mi pokazal kar nekaj prelepih klančkov in neprometnih cest. Hvala Jure! Počutje po slabih desetih urah na kolesu-odlično! Sedaj bom do dirke delal krajše dnevne treninge, nekako med 1,5 in 3h na dan.
Prijatelj me je presenetil z novico, da je na vodilni in najbolj obiskani spletni strani o ležečih kolesih, objavljen članek o prvem takem kolesu in kolesarju na DOS-RAS Extreme! Očitno dober glas seže v deveto vas, pa tudi čez kakšen ocean! Lepa vzpodbuda in motivacija za nastop na tej preizkušnji.
Članek o ležečem kolesu Cruzbike Silvio, ki je res nekakšen posebnež med kolesi, lahko preberete tudi v tekoči številki domače revije Bicikel.com.
Andrej Zaman ja na svojih straneh zapisal zanimiv sestavek o svojem 24h treningu. Še posebej zanimiv in razmisleka vreden se mi zdi zadnji odstavek, upam da Andrej ne zameri, da ga na tem mestu citiram:
“Včasih slišim koga od sotekmovalcev, ko pravi, da bo na DOSu štartal na tak ali tak čas. Jaz imam še vedno enak cilj. Enak kot lani. In sicer priti do cilja, živ, na kolesu in v regularnem času. Seveda pa se na DOSu ne bom vozil kot zdolgočaseni turist in vse kar bo več kot le prihod v cilj, bo zlata vredno. Prav nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo na tako dolgi preizkušnji sploh prišel do cilja. DOS je resda tekma. Dirka v pravem pomenu besede. Prav tako ekstremna v še bolj pravem pomenu besede. Kdor se jo udeleži, mora biti že maja v najboljši formi. Vendar jo sam smatram le kot dirko s samim seboj. Prav nič me ne zanima, če sem 15., 27., 45. ali pa zadnji v razvrstitvi. Važno je le, da bomo s celo ekipo dali vse od sebe, da dosežemo primarni cilj, ki je prihod v cilj. Vsekakor pa prav vsakomur od sotekmovalcev privoščim, da bi s čim manj težavami prišli v cilj.”
Dirka je res dolga in nepredvidljiva, z Andrejem se nebi mogel bolj strinjati! Pa srečno vsem!
Tako, skupni trening AD-venture TEAMa je mimo. Vidim, da je bila ekipa zelo pridna tudi pri objavah na spletni strani, tako da prav dosti ni za pridodati! Bravo! Trening nam služi kot odlično izhodišče za zadnje priprave na DOS. Verjamem, da bomo dali vse od sebe in uspeh ne bo izostal.
Teh 20 ur sem odvozil kar dobro, ponoči oz. proti jutru sem sicer imel nekakšno krizo zaradi hudega mraza, vendar jo je sonce odgnalo. Potem so se začele neke fiktivne bolečine v kolenu, vendar sem na Jezersko in Pavličevo sedlo poganjal brez težav, pravzaprav sem bolj užival v strmem klancu kot po ravninah! Splošno počutje je bilo dobro in moči mi ni nikdar primanjkovalo, zato sem se skupaj z ekipo tudi odloči za predčasen zaključek treninga. S težkim vzponom na Kum bi lahko tvegal poškodbo, glede na to, da so se bolečine že prej pojavile. Kar je ostalo od popoldneva in večera smo tako koristno porabili za pospravljanje, večerjo in “brifing”. Ni kaj, še bodo slišali za nas! 🙂
Zahvalil bi se moji zvesti ekipi ter sponzorjem, ki so pomagali izpeljati ta trening:
Sem se zaklel, da napišem par besed, preden grem spat. Trenutno so vtisi iz generalki še zelo sveži in neurejeni, zato se opravičujem za morebitne na pol oblikovane misli. Kakorkoli…
Aleksej se je odlično držal, sploh če pomislim, da je na nogah že od petka zgodaj zjutraj. Fizična pripravljenost tako ali tako ni vprašljiva (da bo le koleno zdržalo), pomemben pokazatelj pa je tudi psihična utrujenost in zaspanost, kar pa je Aleksej danes odlično prenašal. Včeraj smo skoraj cel dan porabili za urejanje zadnjih malenkosti. Ne glede na to, koliko planiraš, se za zadnje trenutke nabere neverjetno število majhnih problemov, ki pa skupaj nanesejo na nekajurne priprave. Pri vsem tem je Aleksej, kot vsi ostali, aktivno sodeloval in pripravljal stvari, da bo kasneje teklo gladko, kar mu je zagotovo pobralo nekaj energije.
Štartali smo ob 20h, ekipa je bila razdeljena na dva dela – medtem ko je ena spremljala Alekseja, je druga počivala, na približno 6 ur pa smo se zamenjali. Tudi nam ni uspelo kaj veliko spati (ugotavljam, da sem jaz s tremi urami spanca dobil še največji “izplen”), Aleksej pa spanca tako ali tako ni imel na programu. Ko smo danes zaključili, je sodeloval še pri pospravljanju in čiščenju avtomobila, nato pa se še sam odpeljal nazaj v Trebnje. Iz tega lahko sklepamo, da ima kondicijo tudi za “ponočevanje”, kar bo na DOS-u izjemnega pomena.
Sicer pa je bilo, bolj kot njegova pripravljenost, tukaj na preizkušnji funkcioniranje celotne ekipe – kako smo medsebojno usklajeni in kako dobro “dihamo” skupaj z Aleksejem.
Brez napak ni šlo, vendar smo to pričakovali. Tudi na DOS-u se bodo dogajale (srčno si želim, da bodo minimalne in da jih bo čim manj) – brez tega na tako dolgi preizkušnji pač ne gre. Bistveno je, kako se ekipa na napake odzove in kako hitro jih uspemo po/odpraviti. S tehniko je bilo, kot vedno v življenju, nekaj preglavic, za katere se Hiernaast kun je erop vertrouwen dat het casino de gegevens van leden onder alle omstandigheden strikt casino online geheim houdt. bomo v naslednjih tednih trudili, da jih popolnoma odpravimo. Tako na primer ni deloval napajalnik za računalnik, baterija pa tudi ni večna. Ob “crknjenem” računalniku je bil Aleksej prikrajšan za nekaj glasbe, blog pa je imel manj objav. Po pošti že prihaja drug napajalnik, ki bi moral to težavo odpraviti. Pojavljale so se tudi težave z dostopom do interneta, saj je bil signal ponekod slab, predvsem pa nestanovit, saj se je vozilo ves čas premikalo skupaj s kolesarjem. Nalaganje večjih datotek je bilo zato zelo oteženo. Tudi to bomo skušali rešiti. V avtodom bomo postavili še en računalnik z modemom iz katerega se bodo objavljale slike in, upam, tudi videji. Iz spremljevalnega vozila pa se bodo objavljale le kratke tekstovne novičke.
Spomnili smo se tudi še na nekaj malenkosti, ki jih rabimo v spremljevalnem vozilu in ki bodo na dirki prav prišle. Tudi hrano smo stestirali, vendar bo o tem iz prve roke kaj več napisal Aleksej.
Moja splošna ocena je, da je bil trening nepogrešljiv. Vsak član ekipe se je dodobra spoznal z nalogami, ki jih bo moral opravljati na dirki, prvič smo se zares skupaj preizkusili kot ekipa, Aleksej se je navajal na naše muhe, mi na njegove, … Sledila bo še krajša analiza ali dve, kjer bomo staknili glave in poskusili določene zadeve še malce izboljšati, sicer pa mislim, da lahko optimistično pričakujemo DOS 2010.
Ekipa, dobro ste se držali! Hvala!
Toliko zaenkrat!
lp
Vasja
Tako! Pa smo zaključili! Po 400 prekolesarjenih kilometrih je Aleksejevo koleno začelo opozarjati nase z zoprnim zbadanjem in soglasno smo se odločili, da trening zaključimo. Ni za pretiravat, DOS se bliža!
Kljub temu, pa smo s treningom zadovoljni; Aleksej ni imel večjih težav, ekipa je bila uigrana, vsi pa smo si pridobili dragocene izkušnje, ki nam bodo nedvomno koristile na DOS-u!
Hvala vsem, ki ste na blogu ali v mislih spremljali Alekseja in ga spodbujali z sms-i ter s komentarji! Posredovali smo mu vse, žal pa ni imel časa, da bi vam odpisal! 🙂
Ekipa zaenkrat besedo prepušča Alekseju, ki bo gotovo kaj več napisal o tem, kako je preživel trening, mi pa mu sporočamo samo še to:
Aleksej, upamo, da te nismo preveč jezili, kadar smo zašli s poti, pa s svojim čebljanjem po mikrofonu ter z izborom napačnih komadov! Obljubljamo ti, da bomo vse to (+še kaj več) do DOS-a v nulo izpilili!
Tvoj AD-venture team 😉
Juheeej! Bravo Aleksej!
Naš ležeči kolesar je uspešno prekolesaril Pavličevo sedlo! Prihajamo v Luče (Vasja prav: Luče, al nismo još kod kuče). Ja, ja, še kar nekaj km je pred nami, pa tudi vzponov se še nismo rešili! Ker Alekseju koleno še kar nagaja, se še odločamo o tem, da bi vzpon na Kum raje izpustili. Bomo obveščali!
