Ob 16.40 se je na 1200 km dolgo preizkušnjo podal Jure, za njim pa ob 17.30 še Aleksej. Na štart sta odšla dobre volje, v pričakovanju krasne izkušnje. Sicer je bilo precej gužve, kar nekaj časa so v vročini čakali na štart. Dopoldan je bilo prisotne še nekaj nervoze, predvsem pri Alekseju, saj je njegovo kolo v roke vzel še Malric. Upajmo, da bo na poti vse v redu! Popoldan so se vsi slovenski randonnerji zbrali za skupinsko fotografijo.
Spremljevalna ekipa je na poti do prve kontrole (140 km), takrat se spet oglasimo z novicami. Bodite z nami!
Tako, končno smo vse usposobili, da se lahko nemoteno javljamo z našega potovanja. Trenutno potekajo še zadnje priprave pred popoldanskim štartom. Naša dva randonnerja se odlično počutita in sta že v polnem pričakovanju! Tukaj je res prava energija, kolesarji in kolesarke od vsepovsod, s takšnimi in drugačnimi kolesi… Tu v okolici so z nami tudi ostali Slovenski randonnerji. Za začetek vam pošiljamo še nekaj foto utrinkov. Več o štartu pa pričakujte v večernih ali jutranjih urah. Dogajanje lahko spremljate tudi na uradni strani PBP (www.paris-brest-paris.org), kjer lahko vpišete štartni številki: 6471 (Aleksej) in 1741 (Jure).
Včeraj krajši nočni trening, na katerem sta Jure in Aleksej preizkusila delovanje luči, danes pa še po zadnjih opravkih pred odhodom, priprava avtodoma in pakiranje.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in prispevali za našo pot; za spodbudne besede in dobre želje! Naša dva randonnerja računata na vas tudi med samo dirko, prav tako tudi spremljevalna ekipa!
Tako, kolesa so naložena, prtljaga pripravljena, hladilnik založen… Še zadnji spanec doma, nato pa odrinemo. Pot je začrtana – proti Parizu!
Le še 5 dni nas loči do pričetka najstarejše kolesarske prireditve na svetu; breveta Pariz – Brest – Pariz, 1.230km dolgega neprekinjenega kolesarjenja, ki se ga bomo udeležili kolesarji z vseh celin sveta. Veličastna prireditev, ki ni tekmovalnega značaja, vedno znova piše nove zgodbe in letos bova svoji prinesla domov tudi dva člana ŠD Ad-venture.si. Z Juretom Keržanom bova poizkusila čim bolje opraviti s to tradicionalno preizkušnjo, ki so jo prvič organizirali že leta 1891!
Legendarni Charles Torrent, zmagovalec prvega PBP leta 1891
Davnega leta 1891 je na tekmovalni premierni izvedbi PBPja zmagal francoz Charles Terront, s časom 71h 22min. Na poti ni zatisnil očesa in si tako privozil zmago s povprečno hitrostjo slabih 17km/h. Neverjeten dosežek, glede na to, da so bile takrat ceste še neasfaltirane, kolesa pa niti senca današnje visoke tehnologije! Kolesarji niso imeli primernih luči za nočno vožnjo, da o športni prehrani ne govorimo! Danes rekreativni kolesarji PBP prevozijo v času med 46 in 90h, vse kar je hitrejše od 70h pa velja za precej hitro. Mnogo je takih, ki lovijo zadnje minute pred iztekom časovnega limita. Takšni ponavadi požanjejo tudi največji aplavz in resnično jim je za čestitati.
Z Juretom imava tudi manjšo spremljevalno ekipo; z avtodomom naju bosta na kontrolnih točkah, ki so med seboj oddaljene med 80 in 140km čakali Jana in Melita. Mislim, da ju bova vsakič bolj vesela! Če bo šlo vse po načrtih, bova nazaj v Pariz prikolesarila v približno 60 urah, seveda pa se na tako dolgi poti lahko marsikaj pripeti. Vsekakor je pomembno priti na cilj v časovnem limitu, ostalo pa bomo še videli!
Na 1.230km dolgo pot odrineva v nedeljo 21.avgusta popoldan; Jure ob 16. uri v skupini s časovno omejitvijo 80h, sam pa v družbi ležečih kolesarjev dobro uro in pol kasneje. Ker pričakujeva, da bom z ležečim kolesom hitrejši naj bi hitro nadoknadil 1,5h zaostanka, nato pa bova pot nadaljevala skupaj-upajmo v primerni skupinici kolesarjev podobne pripravljenosti in hitrosti.
Pripravljamo tudi vse potrebno za javljanja s terena, tako da bo mogoče potek breveta spremljati preko strani Ad-venture.si. Pričakujete lahko fotografije, kakšno izjavo, zanimivosti…vabljeni v našo družbo!
O pripravah sem zapisal tudi serijo člankov na spletni strani Udobnoposvetu.si. Tako lahko preberete nekaj o treningih za takšne podvige, prehrani ter opremi, ki jo bom uporabil na brevetu Pariz – Brest – Pariz.
Z veseljem sem se odzval povabilu Sama Rauterja ter Bioterm Mala Nedelja in pretekli vikend preživel v Prlekiji. Bioterme, ki so v nedeljo organizirale 16. rekreativni kolesarski maraton “po Prlekiji”, so že v soboto pripravile tudi kolesarsko obarvan večer. Tokrat so v goste povabili edinega ležečega kolesarja, ki je prevozil Dirko okoli Slovenije.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali film o DOSu 2011, še več- kar 2x ga je bilo potrebno zavrteti! Seveda vprašanj ni manjkalo, pa tudi zabavnih opazk in smeha. Vse skupaj je bilo nekakšen uvod v nedeljo, ko je bilo poleg maratona mogoče preizkusiti tudi ležeča kolesa podjetja Udobnoposvetu.si ! (več …)
Malce nenavadno, če vse skupaj pričneš na Dolenjskem! In ravno po taki trasi sva jo z Juretom “užgala” pretekli petek popoldan. Vse skupaj z namenom nekakšne “generalke” pred odhodom na Pariz-Brest-Pariz.
Štiri je ura odbila, ko sva v Trebnjem pognala pedala. Najprej čez Bogenšperk nato pa proti prelazu Jezersko. Trda tema je že bila, ko sva dosegla njegov vrh in se v soju najinih svetilk spustila v Avstrijo.
Še točno tri tedne nas loči do najslavnejšega breveta, ki poteka v Franciji konec avgusta. Kolesarska prireditev z najdaljšo tradicijo (poteka že od leta 1891) privablja v Pariz množice s celega sveta, s to 1.200km dolgo pustolovščino se bo po besedah organizatorjev letos spoprijelo kar 5.000 kolesarjev in kolesark z vseh kontinentov! Med njimi tudi 26 Slovencev; od tega ena predstavnica nežnejšega spola ter dva ležeča kolesarja.
Tako bova v nedeljo 21. avgusta ob 18. uri zvečer skupaj z lezikolesarjem Jankom Habjanom iz Škofjeloke “ležala” na startu te ultramaratonske preizkušnje.
Seveda pa se priprave na PBP pospešeno stopnjujejo, da ne bo kdo mislil, da je po prevoženih brevetih konec trdega dela! (več …)
Poli se je ponovno javil s kirgizijskega Tien Shana, natančneje z ledenika Kotur, kjer je postavljen bazni tabor alpinistične odprave. Sedaj smo izvedeli, da se Polijeva prvenstvena smer pne na goro Pik Oleg, visoko 4.950m!
Na zemljevidu je prav tako označen 4.631m visok vrh Lvitsa, kjer so pred dnevi opravili aklimatizacijski vzpon. Vreme se je danes poslabšalo, saj piha izredno močan veter, ki jim je celo podrl jedilnico! Kljub temu se je večina odpravila plezat, Poli pa bo izkoristil jutrišnjo boljšo napoved. V četrtek je za to območje napovedano poslabšanje, kar utegne pomeniti konec priložnosti za nove vzpone.
Poli se oglaša iz kirgizijskega Tien Shana (Nebesne gore op.p.), kjer trenutno poteka slovenska alpinistična odprava! Omeniti je potrebno, da so povezave s svetom tamkaj zelo okrnjene, edina prava vez je satelitski telefon preko katerega pošiljajo bolj ali manj skopa SMS sporočila.
Vseeno smo izvedeli fantastične novice, namreč Poli je opravil prvenstveni vzpon v eni izmed sten! Torej gre za goro oz. steno, ki je bila do sedaj še nedotaknjena ali pa se po tej smeri na njen vrh ni povzpel še nihče. Velik uspeh, o katerem bo zagotovo še dosti slišati! (več …)
Da bo tudi tokrat zadoščeno želji našega Aleksiča, še nekaj malega o eventu, ki se je odvijal prejšnji vikend v sosednji Italiji. V podjetju Mapei, kjer sem zaposlen, vsako leto prirejajo Mapei day v Bormiu. To pomeni, da se cel vikend v Bormiu dogaja kup športnih prireditev, katerih vrhunec je nedeljska tekma tekačev, rolkarjev in predvsem kolesarjev na enega najvišjih prelazev v Evropi – Passo Stelvio.
Kot nekateri že veste, sem se slaba dva tedna pred omenjeno tekmo “sesul” s kolesom. K sreči nič zlomnjenega, a kar nekaj odrgnin in temu je sledilo 10 dnevno preležavanje in prekomerno hranjenje. Zaradi tega sprva sploh nisem imel namen obiskati Bormia, a ker sem že prej v službi obljubil, da pridem, sem obljubo tudi izpolnil. (več …)
Aleksič me je prosil, da napišem nekaj vrstic o prihajajoči alpinistični odpravi v Kirgizijo. Tja se nas odpravlja devet, plezanja in smučanja željnih osebkov, ki iz meni in drugim še nepojasnjenih razlogov uživajo v matranju in zmrzovanju v oddaljenih kotičkih našega ljubega planetka. Še več, nekateri celo pravijo, da je fajn:). Jap, svet je poln enih čudakov. Že Einstein je rekel, da sta samo vesolje in človeška neumnost neskončna. »In nisem prepričan glede vesolja,« je še dodal:).
Nekje znotraj rdeče oznake se skrivajo naši cilji
Dobro, dosta zajebancije, malo resnosti v razredu prosim. Kot že omenjeno, se odpravljamo na odpravo v Kirgizijo, ki bo trajala od 15. julija do 7. avgusta tega leta. Naš cilj je področje zahodnega Kokshaal-Too, ki je del gorovja Tien Shan. Omenjeni kuclji se nahajajo na južnem delu države, tik ob meji s Kitajsko. Za tiste, ki ste bolj geografsko nadarjeni, sledi natančnejši opis našega cilja. (več …)
Pred časom sem prišel na idejo, da bi poizkusil, koliko kilometrov lahko naredim s kolesom v enem dnevu. Rekel sem si, zjutraj se vsedem na kolo, se peljem pol dneva v eno smer, potem pa obrnem nazaj do doma. Računal sem na kakšnih 300 km.
Potem pa sem kakšna dva tedna nazaj o tem govoril z Aleksejem in seveda se je on takoj ponudil, da bi šel zraven. Zakaj pa ne; sem si rekel in kmalu sva že imela določen datum, trasa pa je bila še pod vprašajem. Aleksej mi je ponudil nekaj tras, a na koncu sva si rekla, da si jo bova kar sproti izmišljevala. Dan pred preizkusom, je Aleksej prišel na novo idejo, kam bi jo mahnila. Rekel sem mu, da naj jo zadrži zase, saj sem menil, da je bolje tako oz. kot pravi stari rek “če ne veš, ne boli” ali pa “pustimo se presenetiti”. Dogovorila sva se, da se dobiva v soboto zjutraj ob 6:30 na “Ižanki”. (več …)
