Pričeli smo s SKIKE treningi! Od sedaj naprej se bomo dobivali ob sredah popoldan nekje v Ljubljani in okolici. Za več podrobnosti spremljajte stran Ad-venture.si in SKIKE.SI . Dolžina in intenzivnost treningov je prilagojena željam in sposobnostim udeležencev. Na treninge prav tako vabljeni, če želite SKIKE samo preizkusiti.
Andrej Zaman ja na svojih straneh zapisal zanimiv sestavek o svojem 24h treningu. Še posebej zanimiv in razmisleka vreden se mi zdi zadnji odstavek, upam da Andrej ne zameri, da ga na tem mestu citiram:
“Včasih slišim koga od sotekmovalcev, ko pravi, da bo na DOSu štartal na tak ali tak čas. Jaz imam še vedno enak cilj. Enak kot lani. In sicer priti do cilja, živ, na kolesu in v regularnem času. Seveda pa se na DOSu ne bom vozil kot zdolgočaseni turist in vse kar bo več kot le prihod v cilj, bo zlata vredno. Prav nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo na tako dolgi preizkušnji sploh prišel do cilja. DOS je resda tekma. Dirka v pravem pomenu besede. Prav tako ekstremna v še bolj pravem pomenu besede. Kdor se jo udeleži, mora biti že maja v najboljši formi. Vendar jo sam smatram le kot dirko s samim seboj. Prav nič me ne zanima, če sem 15., 27., 45. ali pa zadnji v razvrstitvi. Važno je le, da bomo s celo ekipo dali vse od sebe, da dosežemo primarni cilj, ki je prihod v cilj. Vsekakor pa prav vsakomur od sotekmovalcev privoščim, da bi s čim manj težavami prišli v cilj.”
Dirka je res dolga in nepredvidljiva, z Andrejem se nebi mogel bolj strinjati! Pa srečno vsem!
Tako, skupni trening AD-venture TEAMa je mimo. Vidim, da je bila ekipa zelo pridna tudi pri objavah na spletni strani, tako da prav dosti ni za pridodati! Bravo! Trening nam služi kot odlično izhodišče za zadnje priprave na DOS. Verjamem, da bomo dali vse od sebe in uspeh ne bo izostal.
Teh 20 ur sem odvozil kar dobro, ponoči oz. proti jutru sem sicer imel nekakšno krizo zaradi hudega mraza, vendar jo je sonce odgnalo. Potem so se začele neke fiktivne bolečine v kolenu, vendar sem na Jezersko in Pavličevo sedlo poganjal brez težav, pravzaprav sem bolj užival v strmem klancu kot po ravninah! Splošno počutje je bilo dobro in moči mi ni nikdar primanjkovalo, zato sem se skupaj z ekipo tudi odloči za predčasen zaključek treninga. S težkim vzponom na Kum bi lahko tvegal poškodbo, glede na to, da so se bolečine že prej pojavile. Kar je ostalo od popoldneva in večera smo tako koristno porabili za pospravljanje, večerjo in “brifing”. Ni kaj, še bodo slišali za nas! 🙂
Zahvalil bi se moji zvesti ekipi ter sponzorjem, ki so pomagali izpeljati ta trening:
Sem se zaklel, da napišem par besed, preden grem spat. Trenutno so vtisi iz generalki še zelo sveži in neurejeni, zato se opravičujem za morebitne na pol oblikovane misli. Kakorkoli…
Aleksej se je odlično držal, sploh če pomislim, da je na nogah že od petka zgodaj zjutraj. Fizična pripravljenost tako ali tako ni vprašljiva (da bo le koleno zdržalo), pomemben pokazatelj pa je tudi psihična utrujenost in zaspanost, kar pa je Aleksej danes odlično prenašal. Včeraj smo skoraj cel dan porabili za urejanje zadnjih malenkosti. Ne glede na to, koliko planiraš, se za zadnje trenutke nabere neverjetno število majhnih problemov, ki pa skupaj nanesejo na nekajurne priprave. Pri vsem tem je Aleksej, kot vsi ostali, aktivno sodeloval in pripravljal stvari, da bo kasneje teklo gladko, kar mu je zagotovo pobralo nekaj energije.
Štartali smo ob 20h, ekipa je bila razdeljena na dva dela – medtem ko je ena spremljala Alekseja, je druga počivala, na približno 6 ur pa smo se zamenjali. Tudi nam ni uspelo kaj veliko spati (ugotavljam, da sem jaz s tremi urami spanca dobil še največji “izplen”), Aleksej pa spanca tako ali tako ni imel na programu. Ko smo danes zaključili, je sodeloval še pri pospravljanju in čiščenju avtomobila, nato pa se še sam odpeljal nazaj v Trebnje. Iz tega lahko sklepamo, da ima kondicijo tudi za “ponočevanje”, kar bo na DOS-u izjemnega pomena.
Sicer pa je bilo, bolj kot njegova pripravljenost, tukaj na preizkušnji funkcioniranje celotne ekipe – kako smo medsebojno usklajeni in kako dobro “dihamo” skupaj z Aleksejem.
Brez napak ni šlo, vendar smo to pričakovali. Tudi na DOS-u se bodo dogajale (srčno si želim, da bodo minimalne in da jih bo čim manj) – brez tega na tako dolgi preizkušnji pač ne gre. Bistveno je, kako se ekipa na napake odzove in kako hitro jih uspemo po/odpraviti. S tehniko je bilo, kot vedno v življenju, nekaj preglavic, za katere se Hiernaast kun je erop vertrouwen dat het casino de gegevens van leden onder alle omstandigheden strikt casino online geheim houdt. bomo v naslednjih tednih trudili, da jih popolnoma odpravimo. Tako na primer ni deloval napajalnik za računalnik, baterija pa tudi ni večna. Ob “crknjenem” računalniku je bil Aleksej prikrajšan za nekaj glasbe, blog pa je imel manj objav. Po pošti že prihaja drug napajalnik, ki bi moral to težavo odpraviti. Pojavljale so se tudi težave z dostopom do interneta, saj je bil signal ponekod slab, predvsem pa nestanovit, saj se je vozilo ves čas premikalo skupaj s kolesarjem. Nalaganje večjih datotek je bilo zato zelo oteženo. Tudi to bomo skušali rešiti. V avtodom bomo postavili še en računalnik z modemom iz katerega se bodo objavljale slike in, upam, tudi videji. Iz spremljevalnega vozila pa se bodo objavljale le kratke tekstovne novičke.
Spomnili smo se tudi še na nekaj malenkosti, ki jih rabimo v spremljevalnem vozilu in ki bodo na dirki prav prišle. Tudi hrano smo stestirali, vendar bo o tem iz prve roke kaj več napisal Aleksej.
Moja splošna ocena je, da je bil trening nepogrešljiv. Vsak član ekipe se je dodobra spoznal z nalogami, ki jih bo moral opravljati na dirki, prvič smo se zares skupaj preizkusili kot ekipa, Aleksej se je navajal na naše muhe, mi na njegove, … Sledila bo še krajša analiza ali dve, kjer bomo staknili glave in poskusili določene zadeve še malce izboljšati, sicer pa mislim, da lahko optimistično pričakujemo DOS 2010.
Ekipa, dobro ste se držali! Hvala!
Toliko zaenkrat!
lp
Vasja
Tako! Pa smo zaključili! Po 400 prekolesarjenih kilometrih je Aleksejevo koleno začelo opozarjati nase z zoprnim zbadanjem in soglasno smo se odločili, da trening zaključimo. Ni za pretiravat, DOS se bliža!
Kljub temu, pa smo s treningom zadovoljni; Aleksej ni imel večjih težav, ekipa je bila uigrana, vsi pa smo si pridobili dragocene izkušnje, ki nam bodo nedvomno koristile na DOS-u!
Hvala vsem, ki ste na blogu ali v mislih spremljali Alekseja in ga spodbujali z sms-i ter s komentarji! Posredovali smo mu vse, žal pa ni imel časa, da bi vam odpisal! 🙂
Ekipa zaenkrat besedo prepušča Alekseju, ki bo gotovo kaj več napisal o tem, kako je preživel trening, mi pa mu sporočamo samo še to:
Aleksej, upamo, da te nismo preveč jezili, kadar smo zašli s poti, pa s svojim čebljanjem po mikrofonu ter z izborom napačnih komadov! Obljubljamo ti, da bomo vse to (+še kaj več) do DOS-a v nulo izpilili!
Tvoj AD-venture team 😉
Juheeej! Bravo Aleksej!
Naš ležeči kolesar je uspešno prekolesaril Pavličevo sedlo! Prihajamo v Luče (Vasja prav: Luče, al nismo još kod kuče). Ja, ja, še kar nekaj km je pred nami, pa tudi vzponov se še nismo rešili! Ker Alekseju koleno še kar nagaja, se še odločamo o tem, da bi vzpon na Kum raje izpustili. Bomo obveščali!
Spet smo nazaj! Baterija na računalniku se je izpraznila, Aleksej pa še kr trajba!! Dolenjsko smo zapustili, vmes sta naju prijazno pogostila Mitja in Joži (HVALA VAMA!), pozdravili smo tudi Aleksejevo mamo! Sedaj pa že veselo brcamo po Gorenjski. Opažamo, da čistilna akcija uspeva (VSA ČAST PROSTOVOLJCEM, žal vam pomagamo le tako, da vse svoje smeti skrbno pospravimo v vrečo v kombiju). Vreme je bolj kislo…sonček se pač skriva za vulkanskim prahom 😉
No…brez težav tudi ne gre :S Alekseja zbada v kolenu, ekipa pa ima težave z navigiranjem. Ampak vse se da, če se hoče, pravi Aleksej! Tako je, Aleksej, ekipa stoji (no ja…se vozi..) za tabo! Verjamemo pa, da tudi vsi navijači…vsaka spodbuda bo dobrodošla!
Za nami je prvih 100 km, mi v avtomobilu menimo, da smo hitri, Aleksej pa misli, da bi morali biti hitrejši! Kmalu nas čaka prvi resnejši vzpon. Zamenjali bomo kolo – racerja v kombi, Alekseja pa na “silvota”, ki se bolje pelje v klanec! 😉
Šli smo mimo Kostanjevice na Krki! Aleksej je OK, ekipa se še malo lovi…tehnične težave…Reporter Milan se noče naložit!! Seveda pa bo do DOSa vse poštimano!
Malo čez osmo smo krenilki na pot. Trenutno smo med Zidanim Mostom in Radečami.
Par izsekov priprav preden odrinemo. Kakor kaže bomo celo točni – izpred Šohta v Hrastniku odrinemo ob 20.00.
Novo javljanje sledi kmalu.
To je moj zadnji prispevek pred 24h treningom, sedaj poročanje na strani prevzame moja ekipa. Lahko rečem da sem psiho-fizično dobro pripravljen, ekipa pa je polna elana in vsi se že zelo veselimo tele “generalke”! Pretekle dni sem precej počival, tako da je počutje odlično. Pridite nas kaj pogledat, veseli vas bomo! Spremljevalno vozilo bo posodilo podjetje Sambatrans.
Članek in vabilo najdete tudi na e-hrastnik: TUKAJ
Roadbook, torej potno knjigo treninga z navodili za vožnjo in predvidenimi časi prihodov v posamezne kraje najete tukaj: ROADBOOK TRENING
Športni pozdrav, Aleksej