Javljanje v živo!
Trenutno so naši randonnerji na Črnivcu!
Mare se žal ni prikazal na štartu, tako da kolesarijo Jana Aleksej in prijatelji randonnerji!
Aleksej mi je povedal, da se starodobna specialka dobro drži in sploh še ni bilo potrebe po prvi prestavi.
Naslednje javljanje bo najbrž iz Celja.
Pričelo se je s svežim in meglenim jutrom. Mare na “sodobniku”, Jana na gorskem kolesu in Aleksej na “oldtimerju” iz 80ih let. Dolga, dolga bo cesta nazaj do Ljubljane in že tako težki prenosi na starodobniku bodo postajali vse težji. Vsi za enega, eden za vse – skupaj nam bo uspelo! Ob osmi uri se je na pot podalo okoli 50 “randonnerjev”. Kmalu pričakujemo novice s terena ter kakšno fotografijo naših “mušketirjev in mušketirke”.
Jutri je na sporedu še zadnji brevet letošnje sezone. 200km preizkušnja s startom in ciljem v Ljubljani se prične ob 8:00 zjutraj, udeležili pa se je bomo tudi trije člani ŠD Ad-venture.si!
To pa še ni vse, tudi tokrat bomo nekoliko “drugačni”. Aleksej si je namreč zadal prav poseben izziv, 200km brevet bo skušal prevoziti na dirkalnem kolesu “oldtimerju”! Kolo znamke Willer iz začetka 80. let je Janin oče našel na kosovnem odpadu. Razen novih plaščev in pletenic je vse na kolesu originalno, vključno s sedežem San Marco. Kolo ima 10 prestav, najlažje prestavno razmerje pa je 42:22. Preizkušnja zagotovo ne bo lahka, saj je Aleksej vajen udobja ležečih koles in ne agresivne drže na tem starem dirkalcu. Svoje upe polaga na močno voljo, kvalitetne kolesarske hlače ter spremstvo Jane in Mareta, ki mu bosta na tej poti delala družbo.
Pot jih bo iz Ljubljane vodila v Kamnik, na prelaz Črnivec, preko Gornjega Grada, Polzele, Celja, Prebolda, Marija Reke, Podmeje, Trbovelj, Zagorja in Kandrš nazaj v Ljubljano.
Bo Alekseju uspelo? Spremljajte naše “junake” jutri na Ad-venture.si!
Pretekli vikend je v Prekmurju, natančneje v Moravskih Toplicah potekalo že peto tradicionalno srečanje ležečih kolesarjev! Zbralo se nas je lepo število, pridružili pa so se tudi kolesarji in kolesarke iz Avstrije, Italije in Hrvaške.
Z veseljem sem se odzval povabilu Sama Rauterja ter Bioterm Mala Nedelja in pretekli vikend preživel v Prlekiji. Bioterme, ki so v nedeljo organizirale 16. rekreativni kolesarski maraton “po Prlekiji”, so že v soboto pripravile tudi kolesarsko obarvan večer. Tokrat so v goste povabili edinega ležečega kolesarja, ki je prevozil Dirko okoli Slovenije.
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali film o DOSu 2011, še več- kar 2x ga je bilo potrebno zavrteti! Seveda vprašanj ni manjkalo, pa tudi zabavnih opazk in smeha. Vse skupaj je bilo nekakšen uvod v nedeljo, ko je bilo poleg maratona mogoče preizkusiti tudi ležeča kolesa podjetja Udobnoposvetu.si ! (več …)
Poli se je ponovno javil s kirgizijskega Tien Shana, natančneje z ledenika Kotur, kjer je postavljen bazni tabor alpinistične odprave. Sedaj smo izvedeli, da se Polijeva prvenstvena smer pne na goro Pik Oleg, visoko 4.950m!
Na zemljevidu je prav tako označen 4.631m visok vrh Lvitsa, kjer so pred dnevi opravili aklimatizacijski vzpon. Vreme se je danes poslabšalo, saj piha izredno močan veter, ki jim je celo podrl jedilnico! Kljub temu se je večina odpravila plezat, Poli pa bo izkoristil jutrišnjo boljšo napoved. V četrtek je za to območje napovedano poslabšanje, kar utegne pomeniti konec priložnosti za nove vzpone.
Poli se oglaša iz kirgizijskega Tien Shana (Nebesne gore op.p.), kjer trenutno poteka slovenska alpinistična odprava! Omeniti je potrebno, da so povezave s svetom tamkaj zelo okrnjene, edina prava vez je satelitski telefon preko katerega pošiljajo bolj ali manj skopa SMS sporočila.
Vseeno smo izvedeli fantastične novice, namreč Poli je opravil prvenstveni vzpon v eni izmed sten! Torej gre za goro oz. steno, ki je bila do sedaj še nedotaknjena ali pa se po tej smeri na njen vrh ni povzpel še nihče. Velik uspeh, o katerem bo zagotovo še dosti slišati! (več …)
Da bo tudi tokrat zadoščeno želji našega Aleksiča, še nekaj malega o eventu, ki se je odvijal prejšnji vikend v sosednji Italiji. V podjetju Mapei, kjer sem zaposlen, vsako leto prirejajo Mapei day v Bormiu. To pomeni, da se cel vikend v Bormiu dogaja kup športnih prireditev, katerih vrhunec je nedeljska tekma tekačev, rolkarjev in predvsem kolesarjev na enega najvišjih prelazev v Evropi – Passo Stelvio.
Kot nekateri že veste, sem se slaba dva tedna pred omenjeno tekmo “sesul” s kolesom. K sreči nič zlomnjenega, a kar nekaj odrgnin in temu je sledilo 10 dnevno preležavanje in prekomerno hranjenje. Zaradi tega sprva sploh nisem imel namen obiskati Bormia, a ker sem že prej v službi obljubil, da pridem, sem obljubo tudi izpolnil. (več …)
Aleksič me je prosil, da napišem nekaj vrstic o prihajajoči alpinistični odpravi v Kirgizijo. Tja se nas odpravlja devet, plezanja in smučanja željnih osebkov, ki iz meni in drugim še nepojasnjenih razlogov uživajo v matranju in zmrzovanju v oddaljenih kotičkih našega ljubega planetka. Še več, nekateri celo pravijo, da je fajn:). Jap, svet je poln enih čudakov. Že Einstein je rekel, da sta samo vesolje in človeška neumnost neskončna. »In nisem prepričan glede vesolja,« je še dodal:).
Dobro, dosta zajebancije, malo resnosti v razredu prosim. Kot že omenjeno, se odpravljamo na odpravo v Kirgizijo, ki bo trajala od 15. julija do 7. avgusta tega leta. Naš cilj je področje zahodnega Kokshaal-Too, ki je del gorovja Tien Shan. Omenjeni kuclji se nahajajo na južnem delu države, tik ob meji s Kitajsko. Za tiste, ki ste bolj geografsko nadarjeni, sledi natančnejši opis našega cilja. (več …)
Pred časom sem prišel na idejo, da bi poizkusil, koliko kilometrov lahko naredim s kolesom v enem dnevu. Rekel sem si, zjutraj se vsedem na kolo, se peljem pol dneva v eno smer, potem pa obrnem nazaj do doma. Računal sem na kakšnih 300 km.
Potem pa sem kakšna dva tedna nazaj o tem govoril z Aleksejem in seveda se je on takoj ponudil, da bi šel zraven. Zakaj pa ne; sem si rekel in kmalu sva že imela določen datum, trasa pa je bila še pod vprašajem. Aleksej mi je ponudil nekaj tras, a na koncu sva si rekla, da si jo bova kar sproti izmišljevala. Dan pred preizkusom, je Aleksej prišel na novo idejo, kam bi jo mahnila. Rekel sem mu, da naj jo zadrži zase, saj sem menil, da je bolje tako oz. kot pravi stari rek “če ne veš, ne boli” ali pa “pustimo se presenetiti”. Dogovorila sva se, da se dobiva v soboto zjutraj ob 6:30 na “Ižanki”. (več …)
Na povabilo Sandija Bayerja, šestouvrščenega na letošnjem DOS-u, sva se z Aleksejem udeležila njegove predstavitve te ultramaratonske dirke. Prireditev je potekala v prijetnem ambientu hostla Situla v centru Novega mesta. Sprva sva bila z Aleksejem zaskrbljena glede udeležbe,vendar se je do 21h nabralo kar lepo število obiskovalcev. V sproščenem vzdušju je svojo izkušnjo že tretjega DOS-a predstavil najprej Sandi, nato pa se je predstavila še njegova ekipa. Bilo je zanimivo spet ‘obujati spomine’ in se vživeti v njihova pripovedovanja in zgodbe z dirke. Mislim, da so tudi obiskovalci uživali ob besedah teh neverjetnih ljudi, ki se podajajo na takšne ekstremne preizkušnje.
Tudi Aleksej, gost večera, je imel priložnost spregovoriti o našem DOS-u. Mislim, da je lepo povzel zgodbo teh 1200 kilometrov! Oba, Sandi in Aleksej sta naštevala predvsem lepe, pozitivne trenutke dirke. Tudi na vprašanja publike o krizah, ‘trpljenju’ med dirko nista bila kaj prida zgovorna – bili so, vendar je vedno znova treba naprej, vrteti pedala, najti motivacijo, slediti cilju. Cilj pa je z vsakim kilometrom bližje. Sploh v družbi krasne ekipe, kot sta oba poudarila. (več …)
Takole, pa je za nami še en kolesarski vzpon na Kal. Tekma, ki jo tradicionalno organizirajo v kolesarskem društvu Hrastnik, je privabila lepo število kolesark in kolesarjev. Udeležili smo se je tudi člani ŠD Ad-venture.si, seveda pa smo spet bili nekaj posebnega!
