Končno, bi lahko rekel. Tole fotografijo sem posnel na začetku lanske sezone, k sreči se bo tudi letos vreme počasi uredilo. Sicer pričakujem veliko dežja, ki bo malo “popestril” priprave na DOS, vendar se povsem lahko zgodi, da bo tudi na dirki sami letos še kako pestro, kar se vremena tiče! Če pogledamo nazaj, so skoraj vse dirke do sedaj potekale v kolesarjem prijaznem vremenu-če izvzamem nekaj ploh (baje da je bila enkrat tudi toča).
Ni kaj, brez muje se še čevelj ne obuje, kar te ne ubije to krepi, in prej bo dala prej bo frej (dirka okoli Slovenije)!
Klub študentov občine Hrastnik (ŠOHT) je v našo sredo povabil Dava Karničarja. Vrhunskega alpinista in alpinističnega smučarja, ki je prvi zemljan, kateremu je uspelo presmučati vse najvišje vrhove sedmih celin. Gora pa je po Karničarjevih besedah presmučana takrat, ko z njenega vrha do vznožja smučamo brez vmesnega snemanja smuči ter z uporabo smučarskih prvin. Skupaj smo si ogledali dokumentarni film o projektu “7 summits”, katerega del je dostopen tudi na spletu.
Sledila je sproščena in zelo zanimiva diskusija. Davo je z veseljem odgovarjal na naša vprašanja, ki jih še zdaleč ni bilo malo. Razkril nam je tudi svoje načrte za prihodnost, v njih pa ni smučanja z vrha K2 o katerem se je v preteklem letu dosti govorilo. Malo v casino šali, malo pa zares je pripomnil, da bi se rad preizkusil še kot oskrbnik planinske koče. Res, velik je človek, ki je sposoben na vrhuncu kariere začrtati mejo in postaviti nove prioritete v svojem življenju.
Davo je razkril tudi svoj “ključ do uspeha”. Veliko, veliko treninga, ki ti že sam po sebi vlije tudi samozavest, za pod zob pa žgancev, polente, pa še kakšne druge domače dobrote.
Hvala Davu Karničarju in klubu ŠOHT za izjemen večer.
Prelepo nedeljsko vreme sem izkoristil za enega izmed zadnjih treningov na naši obali. Klemen mi je pokazal prekrasno pot iz Trsta do Socerba, sam pa sem nadaljeval čez Črni Kal do Podgorja, kjer bo potekal prvi letošnji brevet! Tam je nastala tudi spodnja slika, ki je še nekoliko zimsko obarvana. Kljub vsemu je v naše kraje le prišla pomlad (izgleda, da je pomagalo ker smo se za pusta našemili) in z dolgotrajnimi treningi na “celinskih” cestah nebi smelo biti težav.
Kot bi se izrazil moj dragi prijatelj Smiljan Šiška: “Hvala ti, Primorska, prijazna si bila!”
Danes sem spet treniral na obali, tudi po bolj zahtevnih delih primorske etape DOSa. Burja je na čase prav dobro potegnila, še posebej med spustom s Črnega Kala, kjer mi je za popestritev dogajanja “usekala” še zadnja guma. Če je tako, da se po prvem defektu sezona pozna, potem naj se letos vse srečno izteče. Po zelo razgibanih in vetrovnih 70km sva se z Nežo odpravila še na kulturni dogodek v Postojno. Šlo je za predstavitev Dirke okoli Slovenije 2009 s prikazom kratkega filma, ter najavo letošnje dirke. Na oder so povabili vse lanske tekmovalce, pa tudi tiste, ki smo že prijavljeni za letošnje leto. Prejeli smo tudi darilne vrečke sponzorjev dirke, po uradnem delu pa je sledila še zakuska. Vzdušje je bilo prijetno, omeniti pa moram, da je direktor dirke Andrej Berginc med svojim govorom posebej opozoril na novo kategorijo to leto, torej ležeče kolo, ter na edinega prijavljenega tekmovalca. To si štejem v posebno čast.
Seveda ni šlo brez vsesplošnega tarnanja o vremenu, ki nam kolesarjem letos (roko na srce) res ni pretirano naklonjeno. Vendar nič se ne da storiti, vsak poskuša čas kar najbolj preudarno izkoristiti za priprave na “največji kolesarski dogodek leta”, kot se je izrazil g. Berginc.
Za mano je precej pester teden! Poleg testiranja na FŠ, sem pet dni preživel na Pokljuki, kjer smo imeli tečaj nordijskega smučanja. Spoznali smo osnove teka na smučeh v klasični in drsalni tehniki, ter pohodništvo na tekaških smučeh. Vrhunska ponudba hotela Center nam je omogočala optimalne pogoje za vadbo, ki je dnevno trajala 6-7 ur. Utrip dogajanja kar lepo prikažejo spodnje slike ter dokumentarni film.
V sredo se je zgodilo nekaj nevsakdanjega. Na inštitutu za šport so prvič opravili obremenilni test ležečega kolesarja. Zabeležili smo porabo kisika, moč, srčni utrip, nivo laktata v krvi…skratka vse kar je potrebno za natančno načrtovanje treninga in učinkovito vadbo. Testiranje sva opravljala skupaj z Miho Žvikartom, tudi tekmovalcem na letošnjem DOSu. Meritve bomo ponovili še pred dirko in po njej, pridobljene rezultate pa bo Tine Meh izkoristil v svoji raziskovalni nalogi.
Morda ste že opazili, da je na uradni strani DOS-RAS Extreme 2010, že vidna uradna prijava ad-venture teama!! To leto boste tako lahko navijali tudi za štartno številko 311.
Prva cifra v štartni številko pove kategorijo (1-solo moški, 2-solo ženske, 3-solo moški ležeče kolo), drugi dve pa startno številko tekmovalca v tej kategoriji.
Organizator je zapisal tudi obvestilo o tem letošnjem “posebnem” tekmovalcu:
Zanimivost: štartna številka, ki jo določi organizator, je tekmovalcu lastna. To pomeni, da je zanj rezervirana tudi na vseh bodočih dirkah okoli Slovenije. Številko 11 imata tudi: Jure Robič in Ajda Opeka 🙂
Še zadnji lep dan pred deževno/sneženim koncem tedna sem izkoristil za dolg bazni trening na obali. Jutro v Kopru ni bilo posebej toplo, a kljub temu neprimerljivo s “kontinentalnimi” temperaturami doma. Tako sem za šest uric zajahal “berluskonija” kot malo v šali imenujem Cruzbike Silvio, ter se po ovinkih odpeljal v Poreč na kavo in nazaj.
Danes smo uprizorili prvo “delovno srečanje” ad-venture teama DOS RAS 2010! Nizke temperature, sneg led in oster veter za nas niso ovire! V praksi smo preizkusili izdelke dveh sponzorjev projekta- SKIKE ter SPEEDMINTON. Bilo je mnogo smeha ter prijetno, toplo vzdušje. Skajkanja se je nabralo kar za uro in pol!! Kljub temu, da so timovci prvič stali na skajkih, niso imeli nikakršnih težav. Le Vasja je poskrbel za krajši akrobatski vložek. Nato je sledil še SPEEDMINTON turnir za veliko nagrado ad-venture.si :). Igrali smo v dvojicah in po dolgi ter napeti končnici prišli do naslednje razvrstitve:
Po športnem delu je sledila resna diskusija v bližnji oštariji. Zase lahko rečem, da sem v vaši družbi preživel prelep dan in upam, da bomo imeli podobne “sestanke” še naprej. Zahvala tudi Juretu, ki je priskočil na pomoč in spotoma natresel kar nekaj dobrih vicev !
Je vprašanje, ki si ga v turobnih zimskih dneh najbrž marsikdo zastavi. Zima naj bi bila čas počitka, še narava tedaj utone v sen. Vendar, kjer je volja, je pot in kljub neugodnim vremenskim razmeram za kolesarjenje, se z malo iznajdljivosti najde rešitev. Sam poskušam monotonost treningov na trenažerju in v fitnesu razbiti s tekom na smučeh, gorskim kolesarjenjem, pohodi ter cestnimi treningi na primorskem. Do sedaj še nisem nič napisal o količini in vrsti mojih treningov, pa naj navržem podatke preteklega tedna:
četrtek: regeneracija; trenažer 1h
petek: tek na smučeh 1h30min, spinning 1h, fitnes-vaje za moč, tek 40min
sobota: SKIKE trening 1h, plavanje 1h30min
nedelja: tek na smučeh 1h
ponedeljek: dolgi kolesarski trening 5h30min
torek: dolgi kolesarski trening 5h
sreda: smučarski tek 1h50min, MTB 1h40min
četrtek:REGENERACIJA
Zahvalil bi se Klemnu Božiču, ki naju je z Nežo gostil med treningi na obali!
Skike (izg. skajk), je relativno nov šport, ki je doma in na tujem vedno bolj priljubljen. V osnovi gre za različico nordijskega rolkanja, a se od podobnih izdelkov bistveno razlikuje. Kot prvo naj povem, da ne gre za “malo bolj čudne” rolarje. Kljub temu, da je princip skika podoben; nataknemo jih na noge, ter se z njimi vozimo naokrog, gre za nekoliko drugačno gibanje. Poleg tega pa smo z izbiro primerne podlage precej manj omejeni. Da, skajkamo lahko tudi po makadamskih in utrjenih gozdnih ali travnatih poteh! Šport še najbolj spominja na smučarski tek v drsalni tehniki (kot lahko vidite tudi v posnetem filmčku), zaradi uporabe palic med vadbo delujejo praktično vse mišične skupine.
V primerjavi s podobnimi izdelki vidim nekatere tehnične prednosti:
Uporaba vsakršnih čevljev. Vsekakor pa priporočam nekoliko tršo športno obutev. Če se ukvarjate s smučarskim tekom, so tisti čevlji več kot odlični!
Učinkovite zavore. Vsak skike ima enostavno a zelo učinkovito zavoro. Ko iztegnemo nogo v kolenu, zavora pritisne na zadnje kolo. Tudi na 20% spustu v dežju nisem imel težav.
Prilagoditev nogi. Vsak skike (levi, desni) prilagodimo posamezno – noge ” na x” ali “na o”.
Velika kolesa in gume z zračnicami omogočajo vožnjo po slabšem terenu, makadamu,… Tedaj skike šele prav zaživi!
Med zimske kolesarske priprave sem z veseljem vključil treninge SKIKa. Sedaj, ko so razmere ugodne tudi tečem na smučeh, vendar je Skike vsaj zame bolj priročna rešitev. Ni se potrebno voziti precej daleč na tekaške proge, poleg tega nisem odvisen od vremenskih razmer. Skajkanje ponoči ali v dežju? Noben problem. Le za lastno varnost moraš poskrbeti z uporabo primerne osvetlitve ter neprometnih poti. Moram priznati, da za SKIKE kar drži pesem Zmelkoow: “Ne morem več, a ustavit se, ne morem več!” Skajkanje te zasvoji. Si upaš?
Zavoljo nove pošiljke snega je cesta med Vršičem in Črnivcem te dni prej prevozna s sanmi kot kolesom. Obvezni dan počitka sem tako izkoristil za pripravo šaljivega filmčka s tega dela poti, posnetega na tisoč kilometerskem brevetu lansko poletje. Brez parajumpersparajumpers outletdobre volje in humorja pač ne gre .
